10. decembra 1975 je bila v Oslu podeljena Nobelova nagrada za mir sovjetskemu fiziku in disidentu Andreju Dimitrijeviču Saharovu (rojen 21. maj 1921 v Moskvi) za njegovo delo proti jedrskemu orožju in za človekove pravice v ZSSR. Sovjetske oblasti mu niso dovolile potovati, zato je nagrado v njegovem imenu prevzela žena Jelena Boner.
V govoru je ostro opozorila na represijo v Sovjetski zvezi in odgovornost Zahoda, da žrtvuje človekove pravice zaradi “realpolitike”. Nagrada je iz Saharova naredila globalni simbol znanstvenika-disidenta in okrepila mednarodni pritisk na Moskvo. Saharov je umrl 14. decembra 1989 v Moskvi.
