Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami pozivi, da nobena ženska ne bi smela živeti v strahu

(25. november 2025) – Po podatkih Združenih narodov je bilo lani ubitih 83.000 žensk in deklet po vsem svetu. Zato so se ob letošnjem mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami ponovno vrstili pozivi k pripravi strategij in učinkovitih ukrepov za preprečevanje nasilja nad ženskami s pojasnilom, da nobena ženska ali dekle ne sme živeti v strahu pred nasiljem.

Poročilo o femicidu za leto 2025, ki sta ga pripravila Urad ZN za droge in kriminal (UNODC) ter agencija ZN za ženske (UN Women), kaže, da so bili za smrt kar 60 odstotkov od 83.000 lani ubitih žensk krivi njihovi intimni partnerji ali družinski člani.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v ponedeljek objavilo podatek, da smo bili lani v Sloveniji priča petim femicidom. Letos pa je policija obravnavala že več kot 1100 primerov nasilja v družini in izrekla več kot 900 prepovedi približevanja.

ZN so z današnjim dnem zagnali kampanjo za odpravo nasilja nad ženskami, ki se osredotoča na spletno nasilje. Letošnja kampanja poudarja, da digitalno nasilje pogosto ne ostane zgolj na spletu, temveč lahko vodi tudi v fizične oblike.

Femicidi niso izolirani dogodki, temveč so pogosto rezultat drugih oblik nasilja, kot so zalezovanje, grožnje ali izvajanje nadzora. Poleg tega se ženske z nasiljem pogosto soočajo tudi zunaj svojih domov.

“Želim si, da bi zgradili svet, v katerem bi bile vse ženske in deklice varne ter v njem ne bi izkusile nasilja,” je ob mednarodnem dnevu izpostavila zunanja ministrica Tanja Fajon.

“Nasilje na podlagi spola nima mesta v svobodni in enakopravni družbi. Nobena ženska ali deklica ne bi smela živeti v strahu,” je danes na omrežju X zapisala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Odgovornost Evropske unije je zagotoviti, da bo vsaka ženska živela brez strahu, pa je v ponedeljkovi izjavi poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

EU sprejema konkretne ukrepe za odpravo nasilja nad ženskami, ki segajo od preprečevanja in zaščite do izvajanja zakonodaje in uveljavljanja odgovornosti, so v ponedeljek v skupni izjavi dejale Kallas, izvršna podpredsednica Evropske komisije Roxana Minzatu in komisarka za krizno upravljanje Hadja Lahbib.

Med drugim so navedle, da je EU lani sprejela prvo zakonodajo za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter da je pristopila k istanbulski konvenciji o preprečevanju nasilja nad ženskami.

Društvo SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo in Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja zahtevajo dosledno uporabo vseh zakonodajnih možnosti za zaščito žensk, žrtev nasilja. Kot ključni izziv vidijo dosledno izvajanje istanbulske konvencije. Glede na to pozivajo k uporabi enotnih orodij za oceno tveganja, bolj učinkovitemu medinstitucionalnemu sodelovanju in ničelni toleranci do nasilja tudi v praksi, ne le na načelni ravni.

Po navedbah ministrstva za delo je preprečevanje nasilja naloga celotne družbe, a da ima osrednjo odgovornost pri tem država. Ta mora zagotavljati učinkovito preventivo, zaščito, kazenski pregon in podporo žrtvam.

Prav o tem so danes govorili na okrogli mizi v okviru četrte nacionalne konference ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami na Brdu pri Kranju. Izpostavili so, da morajo pri obravnavi nasilja nad ženskami institucije sodelovati in žrtvam omogočiti korektno obravnavo brez sekundarne viktimizacije.

Po mnenju udeležencev okrogle mize smo na področju nasilja nad ženskami v zadnjih desetletjih zelo napredovali, so pa še priložnosti za izboljšave, tudi pri pomoči žrtvam v kazenskem postopku. Kot ugotavljajo pri Društvu SOS telefon, najhitreje okrevajo žrtve, ki imajo z institucijami dobre izkušnje. Ko žrtve spregovorijo o nasilju, je zato pomembno, da se jih zaščiti in v vseh postopkih tudi spoštljivo in sočutno obravnava, opozarjajo.

Vsak lahko prispeva k spremembam, pa je izpostavil Varuh človekovih pravic. In sicer se vsak lahko odzove, ko opazi nasilje ali neprimerno vedenje, opozori na škodljive prakse in se zavzame za enakost, spoštovanje ter ničelno toleranco do nasilja, so zapisali pri varuhu. Poleg tega je po njihovem mnenju pomembno, da vsak v svojih okoljih odpravi škodljive stereotipe in vzorce, ki normalizirajo nasilje ali pa ga prikrivajo.

Varuh je sicer pohvalil nekatere ukrepe države v zadnjih letih, kot je denimo sprememba kazenskih določb o posilstvu in spolnem nasilju. Po drugi strani pa je opozoril, da Slovenija še vedno nima posebnega kriznega centra za žrtve posilstva in spolnega nasilja.

V Sloveniji je nujno treba vzpostaviti tudi sistematično usposabljanje strokovnih delavcev v pravosodju, policiji, šolstvu in socialnem varstvu, še meni varuh. Hkrati je izrazil potrebo po nacionalnih reprezentativnih raziskavah o vseh oblikah nasilja, saj da brez celovitih podatkov ni mogoče oblikovati učinkovitih politik preprečevanja nasilja in pomoči žrtvam.

V sklopu novinarskega festivala Naprej/Forward so danes predstavili tudi prve rezultate raziskave o položaju novinark in medijskih delavk v Sloveniji. Tretjina novinark, ki so sodelovale v raziskavi, je poročala o fizičnem spolnem nadlegovanju, seksistične ali ponižujoče komentarje pa je doživelo kar 86 odstotkov. Za prijavo nadlegovanja ali nasilje se je po podatkih iz raziskave odločilo zelo malo novinark.