Svetovni dan duševnega zdravja izpostavlja dostop do pomoči ob kriznih dogodkih
Današnji svetovni dan duševnega zdravja izpostavlja dostop do pomoči ob kriznih dogodkih. Strokovnjaki so prepričani, da je treba psihološko podporo ljudem približati kot eno ključnih oblik pomoči v krizah. Ob tem je treba v mirnih obdobjih krepiti preventivo, odpravljati stigmo in spodbujati opolnomočenje ljudi, so objavili na spletni strani NIJZ.
Psihosocialna podpora je ključnega pomena za dolgoročno okrevanje; to so pokazale tudi izkušnje pri odzivu na poplave avgusta 2023, so zapisali v skupni izjavi koordinacije za izvajanje psihosocialne pomoči, ki so jo objavili na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Ob današnjem svetovnem dnevu v koordinaciji poudarjajo, da mora biti psihosocialna pomoč ljudem blizu in dostopna kot enakovredna oblika pomoči ob kriznih dogodkih. Treba je krepiti tudi preventivne dejavnosti, torej spodbujati zdrave življenjske navade, krepiti odpornost, razvijati veščine samopomoči, znanje psihološke prve pomoči in odpravljanja stigme.
V koordinaciji so prepričani, da lahko samo s sodelovanjem različnih služb in solidarnostjo skupnosti ustvarimo varno okolje za duševno zdravje in trdne temelje za prihodnje izzive. Krepiti je treba tudi hitro mobilizacijo in učinkovito sodelovanje, da bo ob morebitnih prihodnjih krizah dostop do pomoči še bolj pravičen, učinkovit in pravočasen.
V Zbornici kliničnih psihologov Slovenije pa so ob današnjem svetovnem dnevu zapisali, da se veselijo razširitve mreže strokovne pomoči. V zadnjih letih se je stanje na tem področju namreč izboljšalo zaradi večjega števila Centrov za krepitev zdravja in Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter odraslih. Ob tem opozarjajo, da duševne stiske v Sloveniji naraščajo in da so čakalne dobe še vedno predolge, zlasti za otroke in mladostnike.
Zapisali so tudi, da specializacije klinične psihologije niso sistemsko zagotovljene in financirane, ampak so umeščene le v interventne zakone. Povečanje števila usposobljenih zdravstvenih strokovnjakov na področju duševnega zdravja je ključ do krajših čakalnih vrst in do bolj zdrave družbe.
Zbornica kliničnih psihologov obenem opozarja na po njihovem mnenju neustrezne rešitve v predlogu novega zakona o psihoterapiji, ki ga bo oktobra obravnaval DZ. Menijo, da zakon uvaja nejasne in nestrokovne kriterije, ki bodo zmanjšali kakovost pomoči in ogrozili varnost pacientov.
V Lekarniški zbornici Slovenije pa so spomnili, da je depresija ena najpogostejših duševnih motenj današnjega časa in da prizadene ljudi vseh starosti, poklicev in življenjskih okoliščin. V Sloveniji za depresijo trpi 14,5 odstotka odraslih oziroma vsak deveti Slovenec.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja poudarjajo pomen sodelovanja med bolniki, zdravniki in farmacevti ter spodbujajo k odprtemu pogovoru o duševnem zdravju. “Depresija je bolezen in ne šibkost, zato je potrebno odstraniti stigmo. Tako kot pri drugih kroničnih boleznih je tudi tukaj ključno vztrajanje pri zdravljenju in odprta komunikacija z zdravstvenimi strokovnjaki. Magistri farmacije v lekarnah so pogosto prvi, ki se jim bolniki zaupajo in prepoznajo njihovo stisko ter bolnika usmerijo,” so zapisali besede predsednice zbornice Darje Potočnik Benčič.