[10. obletnica begunske invazije] Migracijsko politiko v Sloveniji nam bo poslej narekoval bruseljski pakt o migracijah
Slovenija se bo v prihodnjih letih še vedno soočala z vprašanjem, kako oblikovati migracijsko politiko, ki bo hkrati učinkovita, spoštljiva do človekovih pravic in prilagojena evropskim usmeritvam. Novi evropski pakt o migracijah in azilu prinaša obljubo solidarnosti, a tudi bojazen pred dodatnimi omejitvami in krčenjem pravic migrantov.
Države članice EU so namreč maja lani sprejele evropski pakt o migracijah in azilu, o katerem so se z Evropskim parlamentom pogajale osem let. Zakonodaja, ki prinaša obvezno solidarnost med članicami, hitrejše in učinkovitejše azilne postopke ter boljše upravljanje meja, se bo začela uporabljati junija 2026. To pomeni, da bodo morale članice, tudi Slovenija, prilagoditi zakonodajni okvir.
V skladu s paktom bodo azilni postopki v primerih, ko so možnosti za priznanje zaščite nizke, hitrejši. To vključuje kratke roke za odločanje in možnost pritožb, a tudi pospešene postopke vračanja tistih, ki ne bodo upravičeni do mednarodne zaščite. Uvaja tudi obvezujoč mehanizem solidarnosti, kar pomeni, da bodo morale države EU pomagati tistim članicam, ki so z migracijami bolj obremenjene. Solidarnost se lahko izrazi na različne načine, kot so sprejem beguncev ter finančna ali operativne pomoč. Pakt vključuje tudi sodelovanje z državami izvora in tranzita ter preprečevanje tihotapljenja ljudi.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu za notranje zadeve, so trenutno sredi najbolj intenzivne faze priprav na začetek izvajanja pakta sredi leta 2026. Ključno vodilo pri tem je kar najbolj učinkovito izvajanje pravil v praksi, zato podpirajo vsako poenostavitev administrativnih bremen. Pri tem morajo biti po njihovih navedbah ključni cilji okrepljen boj proti tihotapljenju migrantov, učinkoviti azilni postopki, okrepljeno vračanje in naslavljanje novih groženj.
Da bodo morali slediti paktu o migracijah in sprejeti ustrezne spremembe, je dejala tudi direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj. Pri tem kot izziv izpostavlja nastanitve za ranljive kategorije. Sami so, kot je dejala, naredili kar velik napredek na področju nastanitev mladoletnikov brez spremstva, po novem pa bodo morali posebne nastanitve zagotoviti še za ranljive skupine, kot so mlajši od 10 let, deklice, invalidi in podobno. Rešitve za te izzive po njenih besedah v uradu že pripravljajo.
Izziv bo po njenih besedah tudi novost, po kateri bo migrantom, za katere bo sprejeta odločitev o vrnitvi v pristojno državo in bodo v Sloveniji ostali do 12 tednov, zagotovljena nižja raven pravic. Iskati bodo morali nove nastanitve tudi za te kategorije, da ne bodo nastanjeni skupaj s tistimi, ki bodo imeli celoten paket pravic, kot sta dostop do trga dela in učenje slovenščine. Ugotavlja tudi, da bodo po uveljavitvi pakta v Sloveniji ostali tisti, za katere bo večja verjetnost, da bodo pridobili status mednarodne zaščite. Ti bodo v Sloveniji verjetno ostali in se tudi integrirali v slovenski družbo, za kar imajo v uradu po njenih besedah že načrte.
Urša Regvar iz PIC pa opozarja na nevarnosti, ki jih vidi v novi zakonodaji. Po njenih besedah se z vsako spremembo zakonodaje krog pravic oži, zato se nevladne organizacije bojijo, da bo ne nova prinesla še več omejitev in hitrih postopkov na račun pravic prosilcev.
Vlado predvsem opozarjajo, da je treba azilno politiko sprostiti in zakone prilagoditi razmeram, v katerih živimo. “Konstantno pozivamo državo, naj resno razmisli o koreniti spremembi tujske in azilne zakonodaje na bolje, da bo po eni strani bolj varovala pravice tujcev in jim bo omogočala lažje in hitrejše dostope do raznih dovoljenj za prebivanje, po drugi strani pa se bodo s tem naslavljale tudi sistemske težave v državi, recimo pomanjkanje delovne sile,” je dejala.
Tudi Franci Zlatar iz Slovenske filantropije se boji, kaj bo na tem področju prinesel pakt o migracijah in azilu. Pakt namreč po njegovih besedah migracijsko in azilno politiko eksternalizira in daje poudarek na vračanjih migrantov in obmejnih begunskih centrih, manj pa na integraciji. Želi si namreč, da bi se integracijski programi razvijali in bili bolj kakovostni in dostopni. “Da bi vsak, ki bi prišel, imel možnosti, da se integrira, ne pa da se toliko ukvarja z nekimi statusi in podobno,” je dejal.
Boštjan Šefic, ki je bil v času begunske krize odgovoren za koordinacijo vseh aktivnosti, pa opozarja, da brez jasne strategije ne bo mogoče naprej. “Vzpostaviti moramo predvsem resno migracijsko politiko, definirati moramo jasne cilje in načine, kako doseči te cilje na urejen in human način,” je dejal. Kot pravi, ne utegne več podrobno spremljati vsega dogajanja na tem področju, meni pa, “da zaenkrat še vedno nimamo resne strategije na tem področju”.
Na ministrstvu za notranje zadeve pa ugotavljajo, da so sicer razmere trenutno manj pereče kot v preteklih letih, “vendar nas to ne sme zavesti zaradi razmer v naši bližnji in daljni soseščini”. Zato morajo po njihovih navedbah nujno zapolniti vrzeli, ki so jih ugotovili v preteklih krizah. Za primere povečanega prihoda migrantov pa je vlada aprila sprejela kontingenčni načrt, v katerem je opredelila kadrovske, organizacijske in infrastrukturne ukrepe.
Migracije ostajajo državni in družbeni izziv
Deset let po begunski krizi so migracije še vedno ena od aktualnih in najbolj polarizirajočih tem v Sloveniji. Azilni sistem je obremenjen, integracija ostaja dolgoročen izziv, ob tem pa pristojni poudarjajo, da uspešno obvladujejo varnostne razmere.
Trenutno se v Sloveniji nahaja 663 prosilcev za azil, še 301 pa čaka na oddajo prošnje za mednarodno zaščito. V državi živi tudi 1277 tujcev, ki so že pridobili status mednarodne zaščite. Po zadnjih podatkih je v letošnjem letu na nedovoljen način v državo vstopilo 16.611 tujcev, kar pomeni, da je njihovo število v primerjavi z lanskim letom upadlo za polovico.
Slovenska policija ob tem sporoča, da “uspešno obvladuje varnostne razmere na celotnem območju Slovenije ter še naprej zagotavlja visoko stopnjo varnosti vsem državljanom in tistim, ki so na ozemlju države”. Kot poudarjajo, svoje delo prilagajajo razmeram na terenu – s spremenjeno taktiko in metodiko dela, z uporabo tehničnih sredstev, okrepljenim mednarodnim sodelovanjem in ukrepi proti organiziranemu kriminalu, ki je tesno povezan z nezakonitimi migracijami.
Nevladniki kritični do azilnih in postopkov integracije
V nevladnih organizacijah ob tem opozarjajo, da varnostni vidik ne sme prevladati nad človekovimi pravicami. Po besedah Urše Regvar iz Pravnega centra za (PIC) se prosilci za azil pogosto znajdejo v negotovosti. Postopki trajajo predolgo, ljudje so ob tem ranljivi, pogosto nimajo dostopa do informacij in pravne pomoči. V praksi to pomeni, da pravice, ki so zapisane v zakonih, niso vedno uresničene, meni.
V nevladnih organizacijah opozarjajo tudi, da je večina prošenj za mednarodno zaščito zavrženih po dublinski uredbi in jih Slovenija tako rekoč ne obravnava. Na ministrstvu za notranje zadeve odgovarjajo, da Slovenija obravnava vse tiste prošnje, za katere je v skladu zakonodajo EU pristojna.
Po mnenju Regvar se Slovenija tudi zelo počasi prilagaja novim potrebam v azilnem sistemu, predvsem kar se tiče iskanja novih nastanitvenih zmogljivosti. Prav tako je azilni postopek za posameznike izjemno zahteven in dolgotrajen, obenem pa je vsaka sprememba zakona s tega področja restriktivnejša in prosilce bolj omejuje in jim nalaga več obveznosti. “To posledično pomeni, da osebe težje razumejo postopek, težje dostopajo do azilnega postopka in se potem tudi težje vključujejo v našo družbo,” je opozorila.
Na pomen integracije opozarja tudi Franci Zlatar iz Slovenske filantropije. “Danes ni več množičnih prihodov kot leta 2015, a ljudje, ki pridejo, ostajajo dlje. Potrebujejo znanje jezika, zaposlitev, stanovanje, predvsem pa občutek, da so sprejeti,” je dejal. Na tem področju pa po njegovem mnenju Slovenija še vedno naredi premalo.
Na sistemski ravni se je po njegovih besedah kar nekaj naredilo, a je v praksi integracija še vedno prepuščena nevladnim organizacijam in prostovoljcem. “Včasih je videti, da smo samo nevladne organizacije tiste, ki naj bi za to skrbele in je še premalo zavesti, da so to ljudje, ki pri nas bivajo, ki imajo neke pravice in bi morale biti tudi druge institucije v precej večji meri vključene v njihovo integracijo”.
Tudi antropologinja z ljubljanske filozofske fakultete Uršula Čebron Lipovec, ki več kot 20 let preučuje migracije, ugotavlja, da Slovenija neprimerno več vlaga v nadzor na mejah kot v vključevanje beguncev. “Znani smo po izraziti institucionalizaciji. Vzpostavljamo totalne inštitucije, kjer odrasle ljudi infantiliziramo in jim ne damo avtonomije, zato imajo osebe v času azilnega postopka malo možnosti, da se vključijo v lokalno okolje. Dezinstitucionalizacija v Sloveniji bi morala potekati tudi na področju migracij,” je dejala Lipovec Čebron.
Direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj medtem poudarja, da nevladne organizacije pri programih integracije sodelujejo z uradom kot zunanji partnerji, ki so izbrani na razpisih. Izpostavlja pomen sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, ki vedo, kaj so potrebe migrantov.
Dodaja, da imajo prosilci za azil danes tudi konkretne možnosti vključevanja: “Po treh mesecih so vključeni na trg dela, in to je simbolno zelo uspešen korak k integraciji.” Ta pa je po njenih besedah dvosmeren proces, zato pozna primere odlične in tudi slabše integracije. “Na uradu je kar nekaj ljudi zaposlenih, ki so bili včasih prosilci in so živeli v azilnem domu. Zdaj so nekateri že državljani in delajo pri nas kot socialni delavci,” je izpostavila.
Velika solidarnost, a tudi širjenje anti-migrantske propagande
Ob tem sogovorniki opozarjajo tudi spremenjen odnos družbe do migracij v zadnjih desetih letih. Kot pravi Štrukelj, so se prebivalci Slovenije pred desetimi leti zelo pozitivno odzvali, a se ta “humanitarna nota” ni prenesla naprej.
Danes se namreč soočajo z odporom lokalnega prebivalstva, ko želijo odpreti nove centre oz. izpostave. “Mnogokrat smo postavljeni pred izzive, kako komunicirati z lokalno skupnostjo in jih prepričati, da so migracije dejstvo in da je to delovna sila, ki zapolnjuje prosta delovna mesta,” pravi Štrukelj.
Antropologinja Uršula Čebron Lipovec pa meni, da lokalni prebivalci marsikje ostajajo solidarni. Na podlagi etnografskih raziskav, ki jih je opravljala na slovensko-hrvaški in slovensko-italijanski meji v okviru mednarodnega znanstvenega projekta Erim, ugotavlja, da so tisti, ki imajo nimajo neposrednega stika z begunci, pogosto žrtev zavajajočega političnega diskurza, ki migracije kriminalizira. “Gre za namerno zavajanje in lansiranje napačne predstave o migrantih, s čimer sprožajo moralno paniko. To se bo v prihodnjih mesecih, pred volitvami, le še okrepilo,” je napovedala antropologinja.
Tisti prebivalci ob meji, ki pa imajo neposreden stik z begunci, po oceni Lipovec Čebron “hitro ugotovijo, da anti-migrantska politična propaganda nima nobene osnove in z različnimi solidarnostnimi gestami izkazujejo podporo beguncem,” je poudarila.
Regvar opozarja, da se je odnos do migracij spremenil in postal veliko bolj negativen, Zlatar pa ugotavlja, da se še vedno soočajo s sovražno nastrojenostjo do migrantov in tudi prostovoljcev, a je tega manj kot pred leti.
S sovražnim govorom se sicer manj srečujejo begunci, ki so zbežali pred ruskim napadom na Ukrajino. V Sloveniji jih živi okrog 8000, sami pa so pravice dobili po posebnem zakonu in jim ni bilo treba skozi dolge postopke pridobivanja mednarodne zaščite, kot to velja za druge prebežnike. Teh je manj kot 1300 s priznano mednarodno zaščito, v pridobivanja azila pa jih je okrog 1000. Obenem je v Sloveniji okrog 150.000 tujih delavcev.
Slovenija ostaja tranzitna država
Prehod migrantov čez slovensko mejo je bil vedno odvisen od zunanjih dejavnikov, kot so vojne, krize in geopolitične razmere. Danes število nedovoljenih prehodov meje in prošenj za mednarodno zaščito upada, struktura migrantov pa se je spremenila. Podatki kažejo, da Slovenija ostaja predvsem tranzitna država.
Ko se je jeseni 2015 val beguncev, ki so z zlasti z Bližnjega vzhoda bežali pred vojno in nasiljem, usmeril na balkansko pot, je Slovenijo prešlo več kot 360.000 prebežnikov. Velika večina jih je pot nadaljevala v zahodno Evropo, Slovenija je bila zanje tranzitna država.
Po zaprtju balkanske poti in vzpostavitvi strožjega nadzora pa je število prehodov v letu 2016 drastično padlo. Nato se je število migrantov, ki so nezakonito prečkali mejo, povečevalo in najbolj strmo poraslo v letu 2023, po koncu pandemije koronavirusa. Že lani se je trend obrnil, število nedovoljenih prehodov meje je znova začelo padati. V letošnjem letu pa je takih prehodov za polovico manj v primerjavi z enakim obdobjem lani.
V vsem tem času se je spremenila tudi struktura migrantov. Če je bilo med tistimi, ki so pri nas zaprosili za mednarodno zaščito, v letih 2015 in 2016 največ državljanov Afganistana, Sirije in Iraka, je danes slika drugačna. Med njimi je največ Maročanov, Egipčanov in Alžircev.
Od števila nedovoljenih prehodov meje je odvisno tudi število prosilcev za azil, z izjemo leta 2015, ko je le malo beguncev želelo ostati v naši državi. Število prošenj za mednarodno zaščito je nato naraščalo do leta 2023, zdaj pa opazno upada. Ob tem pa le manjši del migrantov, ki vstopijo v Slovenijo na nedovoljen način, vloži prošnjo za azil, kar pomeni, da Slovenija še vedno ostaja predvsem tranzitna država.
Tudi priznanih statusov mednarodne zaščite je glede na število vlog le malo. Velika večina prošenj je zavrženih, ker naj bi prosilci prihajali iz varnih držav, ali je postopek ustavljen. Postopek se ustavi v primeru, ko prosilci samovoljno zapustijo državo.
Trenutno je v Sloveniji nastanjenih relativno malo prosilcev in oseb s priznano zaščito glede na število prehodov. Se pa podaljšuje čas bivanja v azilnih domovih, kar lahko kaže tudi na počasnejše postopke pridobivanja mednarodne zaščite.
Po zaprtju balkanske poti, ko so begunci prehajali Slovenijo skozi vzpostavljene koridorje, se je začelo tihotapljenje tujcev. Policija je največ kaznivih dejanj prepovedanega prehoda meje ali ozemlja države zaznala v letu 2023, od tedaj pa trend kaže navzdol.
STA objavlja tabelarične prikaze gibanja števila prebežnikov.
Število nedovoljenih prehodov po posameznih letih v zadnjem desetletju
leto število ------------------------- 2015 360.213 2016* 1.148 2017 1.930 2018 9.149 2019 16.099 2020 14.592 2021 10.198 2022 32.042 2023 60.587 2024 46.192 2025** 16.611 * V to število niso všteti migranti, ki so v Slovenijo vstopili v okviru množičnih migracij. Teh je bilo okrog 110.000. ** Podatek do 7. 9.
Število prošenj za mednarodno zaščito in njihov status od 2015 do prvih osem mesecev letošnjega leta
število priznan ustavitev leto vlog rešene status zavrnjene postopka zavržene ------------------------------------------------------------------- 2015 277 265 46 87 89 44 2016 1308 1136 170 96 621 249 2017 1476 1572 152 89 949 382 2018 2875 2886 102 135 2372 277 2019 3821 3838 85 128 3273 352 2020 3548 3636 89 215 2875 457 2021 5301 5008 17 151 3445 1390 2022 6787 6900 203 141 3983 2573 2023 7261 6674 129 164 2285 4096 2024 5634 5994 184 208 3215 2387 2025 2808 2989 42 101 1733 1113
Vložene prošnje za mednarodno zaščito za zadnjih deset let po najpogostejšem državljanstvu
leto država -------------------------------------- 2015 Afganistan, Irak, Iran 2016 Afganistan, Sirija, Irak 2017 Afganistan, Alžirija, Pakistan 2018 Pakistan, Alžirija, Afganistan 2019 Alžirija, Maroko, Pakistan 2020 Maroko, Afganistan, Pakistan 2021 Afganistan, Pakistan, Iran) 2022 Afganistan, Indija, Bangladeš) 2023 Maroko, Alžirija, Pakistan) 2024 Maroko, Alžirija, Afganistan) 2025 Maroko, Egipt, Alžirija
Število izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito v prvih sedmih mesecih leta 2025 in 2024 po državljanstvu
državljanstvo število izraženih namer
2025 2024
----------------------------------------
Afganistan 1533 3711
Maroko 1318 1972
Egipt 1283 718
Bangladeš 1268 1354
Turčija 791 2186
Sirija 722 8720
Kitajska 488 264
Pakistan 661 1017
Indija 442 902
Nepal 410 785
ostali 1894 3191
----------------------------------------
skupaj 10.810 24.820
Število nezakonitih prehodov meje v prvih sedmih mesecih leta 2025 in 2024 glede na državljanstvo
državljanstvo število prehodov
2025 2024
----------------------------------------
Afganistan 1533 3714
Egipt 1329 716
Maroko 1320 1979
Bangladeš 1310 1388
Turčija 820 2212
Sirija 720 8785
Pakistan 698 1039
Kitajska 527 307
Indija 476 921
Nepal 416 785
ostali 3309 3949
----------------------------------------
skupaj 12.458 25.795
Kazniva dejanja prepovedanega prehoda meje ali ozemlja države
leto št. kaznivih dejanj --------------------------- 2015 62 2016 52 2017 62 2018 116 2019 293 2020 166 2021 75 2022 143 2023 515 2024 440 2025* 62 * prvo polletje
Število oseb, vrnjenih slovenskim policistom in vrnjenih tujim varnostnim organom v prvih sedmih mesecih leta 2025 in 2024
vrnjeni vrnjeni
slovenskim policistom tujim varnostnim organom
država 2025 2024 2025 2024
---------------------------------------------------------------
Italija 10 5 7 8
Avstrija 42 38 5 13
Hrvaška 1 5 41 67
Madžarska 4 5 5 1
letališča 105 74 22 15
---------------------------------------------------------------
Skupaj 199 148 80 104
Število mladoletnikov brez spremstva po posameznih letih v zadnjem desetletju
leto število ----------------- 2015 44 2016 244 2017 388 2018 556 2019 670 2020 550 2021 782 2022 253 2023 48 2024 141 2025 122
Povprečno število bivalnih dni v azilnem domu po posameznih letih od 2020 naprej
leto dni ---------------- 2020 27,79 2021 11,18 2022 13,64 2023 24,18 2024 36,72 2025 45,03
Število prosilcev za mednarodno zaščito in njihova nastanitev na dan 10. 9. 2025
nastanitev število ------------------------------------ azilni dom 299 Kotnikova ulica, Ljubljana 78 Logatec 65 Postojna 15 razseljeni 180 ostalo 26 ------------------------------------ skupaj 663 ------------------------------------ čakajoči na podajo prošnje 301
Število oseb s priznano mednarodno zaščito in njihova nastanitev na dan 10. 9. 2025
nastanitev število --------------------------------------------------------- integracijska hiša Ljubljana 15 integracijska hiša Maribor 40 stanovanja, ki jih določi vlada 31 azilni dom 0 zmogljivosti urada za oskrbo in integracijo migrantov 4 Kotnikova ulica, Ljubljana 0 Logatec 0 nastanitveni center za mladoletnike brez spremstva 2 2 zasebna nastanitev 1022 krizni center za mlade 1 tujina 162 --------------------------------------------------------- skupaj 1277
Opomba: begunci iz Ukrajine imajo poseben status, saj jim je priznana začasna zaščita za razseljene osebe skladno z istoimenskim zakonom. Vladni sklep, sprejet marca 2022, je določal, da se začasna zaščita uvede za osebe, ki so bile razseljene iz Ukrajine zaradi vojaške invazije ruskih oboroženih sil. Ti begunci zato niso del zgoraj navedenih statistik o nedovoljenih prehodih meje in azilnih postopkih. V Sloveniji se sicer trenutno nahaja okrog 8000 ukrajinskih beguncev.
Desetletje sprememb na področju migracij
Mineva 10 let od začetka množičnih migracij, ko je v državo prispela prva večja skupina prebežnikov. Slovenija je v desetih letih doživela velike spremembe na področju migracij. Po kriznem letu 2015 so se vrstili ukrepi, od postavitve ograje na meji ter zaostritve zakonodaje in mejnih nadzorov do prvih sistemskih integracijskih ukrepov.
september 2015
17. Potem ko je Madžarska zaprla mejo s Srbijo, da bi zajezila vstop beguncev, so se ti preusmerili na Hrvaško in v Slovenijo. Prvi val je trajal pet dni, v Slovenijo je prišlo okoli 3600 ljudi.
oktober 2015
17. Madžarska je zaprla mejo s Hrvaško, ta pa je begunce preusmerila proti slovenski meji. S tem se je začel t. i. drugi begunski val. Že tretji dan drugega vala se je na meji med Slovenijo in Hrvaško zapletlo. S hrvaške strani so pošiljali begunce čez mejo nenapovedano in razpršeno, kar je izjemno upočasnilo sprejem, številni pa so obtičali med mejnima prehodoma v mrazu in dežju. Skozi Slovenijo se je nato vzpostavil koridor, velika večina beguncev se v Sloveniji ni zadržala več kot en dan, le peščica od njih pa je v naši državi zaprosila za mednarodno zaščito.
21. V Slovenijo je vstopilo največ beguncev v enem dnevu, kar 12.600.
26. Voditelji držav EU in Zahodnega Balkana so se v Bruslju zavezali k izboljšanju medsebojnega obveščanja o toku beguncev po balkanski poti. Dogovorili so se tudi, da bodo Sloveniji na pomoč poslali 400 policistov iz članic EU, ki so kmalu začeli prihajati v državo.
29. Število prebežnikov, ki so v drugem begunskem valu vstopili v Slovenijo, je preseglo 100.000.
november 2015
4. DZ je v okviru ukrepov za obvladovanje begunske krize podprl spremembo zakona o organiziranosti in delu v policiji z dvigom starostne meje za pomožne policiste. Poleg tega so v pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov vključili zaposlene prek javnih del, že od začetka pa so na terenu delovali številni prostovoljci, humanitarne organizacije, civilna zaščita idr.
6. Evropska komisija je odobrila dobrih 10 milijonov evrov nujne pomoči Sloveniji za soočanje z begunsko krizo.
11. Slovenska vojska je na meji s Hrvaško na območju Rigonc in Gibine začela nameščati žično ograjo z rezili. Nato so namestili ograjo še v Beli krajini, na Ilirskobistriškem in v dolini Dragonje.
29. EU in Turčija sta dosegli dogovor o skupnem načrtu za obvladovanje migracijskega toka, po katerem bi EU v zameno za zajezitev migracijskega toka zagotovila tri milijarde evrov pomoči.
december 2015
7. Avstrija je začela postavljati pleteno žično ograjo na avstrijski strani mejnega prehoda Šentilj.
januar 2016
9. Število prebežnikov, ki so v drugem begunskem valu vstopili v Slovenijo, je preseglo 400.000.
februar 2016
14. Potem ko so avstrijski varnostni organi Ljubljano obvestili, da zaostrujejo kriterije vstopa, je z doslednim ugotavljanjem države izvora in namena potovanja vsakega posameznega migranta začela tudi Slovenija.
20. V Šenčurju pri Kranju je potekal eden večjih protestov, ko je približno 3000 ljudi izrazilo nasprotovanje namestitvenemu centru za migrante. Protestov proti migrantom je bilo tudi v prihodnjih letih več.
22. DZ je aktiviral člen zakona o obrambi, ki vojski za tri mesece podeljuje izjemna, policijska pooblastila pri varovanju državne meje. Izvajati jih je začela 24.2.2026
marec 2016
5. V Slovenijo je organizirano prispela zadnja skupina migrantov. Skupaj je v marcu v državo prišlo 1607 prebežnikov, od 16. oktobra 2015 do 9. marca 2016 pa je v Slovenijo vstopilo skupaj 477.791 migrantov. Večinoma so pot nadaljevali na zahod.
7. EU in Turčija sta na vrhu v Bruslju dosegli načelni dogovor, da bo Turčija sprejela vse migrante, ki meje prehajajo na nedovoljen način in ne potrebujejo mednarodne zaščite, v zameno pa bo med drugim dobila dodatne tri milijarde evrov pomoči. S tem se je balkanska pot dejansko zaprla.
9. Slovenija je začela znova polno uveljavljati schengenska pravila na meji s Hrvaško. V državo so tako lahko vstopali le še tujci, ki so izpolnjevali pogoje za vstop, osebe, ki so želele zaprositi za mednarodno zaščito v Sloveniji, ter posamezniki, pri katerih se je podlagi individualne obravnave dovolil vstop iz humanitarnih razlogov.
maj 2016
12. V Slovenijo je prispela prva skupina v okviru sheme za solidarnostno prerazporeditev prebežnikov v EU; pet družin s 14 otroki in štirje moški iz Sirije in Iraka. Shema prerazporeditve prebežnikov je v prvem svežnju, sprejetem maja 2015, predvidela premestitev 40.000 oseb iz Grčije in Italije. Slovenija bi po tem predlogu iz Italije do septembra 2017 sprejela 297, iz Grčije pa 198 beguncev. Septembra 2016 so zaradi nezmanjšanega pritoka migrantov predlagali premestitev dodatnih 120.000 oseb. Tu je znašala kvota za Slovenijo 613 oseb. Omenjene kvote sicer nikoli niso bile v celoti izpolnjene.
julij 2016
28. Vlada je potrdila uvedbo pilotnega projekta za namestitev mladoletnih beguncev brez spremstva v dijaška domova v Postojni in Novi Gorici. V skladu z njim so konec avgusta v domova namestili 21 mladoletnikov brez spremstva, ki so v Slovenijo prišli z begunskim valom.
avgust 2016
4. Vlada je sklenila, da bo Slovenija na podlagi kvote iz Turčije sprejela 40 državljanov Sirije, ki se jim lahko prizna status begunca. V okviru premestitve iz Italije pa je v Slovenijo prišla druga skupina devetih migrantov iz Eritreje, ki so jih namestili v azilni dom na Viču v Ljubljani.
17. V okviru premestitev beguncev je iz Grčije v Slovenijo prispelo 12 državljanov Sirije in dva Iračana, ki so potrebovali mednarodno zaščito.
september 2016
12. Premier Miro Cerar je po srečanju z avstrijskim kanclerjem Christianom Kernom zatrdil, da Slovenija na schengenski meji s Hrvaško ne bo več dopuščala izjemnih humanitarnih prehodov.
februar 2017
4. Veljati je začela novela zakona o tujcih. Novela je predvidevala, da lahko DZ ob zaostrenih migracijskih razmerah z absolutno večino sproži posebni ukrep omejevanja vstopa tujcev v državo. Zakon so sprejeli kljub očitkom, tudi iz tujine, o neustavnosti in neskladju z mednarodnim pravom.
7. EU je znova potrdila trimesečno podaljšanje nadzora na nekaterih mejah, tudi na meji med Avstrijo in Slovenijo. Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška so ob izvajanju nadzora morale sicer zagotoviti, da je ta le izhod v skrajni sili, ukrep pa je veljal do 12. maja 2017.
april 2017
19. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je vložila zahtevo za oceno ustavnosti 10.b člena zakona o tujcih, ki ureja ukrepanje ob spremenjenih migracijskih razmerah.
junij 2017
1. Začel je delovati vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov. Novoustanovljeni urad je prevzel vse naloge s področja sprejema in oskrbe migrantov ter integracije, nanj je skupaj z zaposlenimi prešel sektor ministrstva za notranje zadeve.
3. Ustavno sodišče je zavrnilo predlog varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer za začasno zadržanje 10.b člena zakona o tujcih. Hkrati so sodniki odločili, da bodo zahtevo obravnavali absolutno prednostno.
avgust 2017
Avstrija je začela izvajati poostren nadzor na obmejnih območjih, pri katerem so pomagali tudi vojaki.
julij 2018
5. Vlada je sprejela kontingentni načrt države za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanja števila prosilcev za mednarodno zaščito ter izvajanja postopkov mednarodne zaščite.
9. Nevladne organizacije so opozorile, da policisti zavračajo prosilce za azil in jih prisilno vračajo na Hrvaško, kar je po mednarodnem pravu prepovedano. Slovenska policija in ministrstvo za notranje zadeve sta takšno ravnanje zanikala.
december 2018
10. V maroškem Marakešu so predstavniki držav članic Združenih narodov potrdili dogovor ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. K dogovoru je pristopila tudi Slovenija, pri čemer so bile opozicijske stranke kritične do dogovora. SDS in SNS sta predlagala tudi posvetovalni referendum o njem, ki pa ga je DZ zavrnil.
februar 2019
Varuh človekovih pravic pri nadzoru nad ravnanjem policistov na južni meji ni mogel ne potrditi ne zavrniti očitkov o nezakonitem zavračanju migrantov. Ob tem je dodal, da nekateri podatki lahko kažejo na resnost očitkov, da je lahko prišlo do nepravilnosti.
julij 2019
18. Vlada pod vodstvom Marjana Šarca je sprejela strategijo na področju migracij. Z dokumentom je začrtala osnovne usmeritve delovanja na tem področju, tako ko gre za zakonite kot tudi nezakonite migracije.
julij 2019
1. Na podlagi sporazuma o čezmejnem policijskem sodelovanju, sklenjenega med slovensko in italijansko vlado, so začele delovati mešane policijske patrulje.
oktober 2019
14. Ustavno sodišče je razveljavilo del člena zakona o tujcih, ki onemogoča individualno obravnavo prosilcev za azil v času zaostrenih migracijskih razmer. V odločbi so med drugim zapisali, da zgolj dejstvo, da država predaja posameznika drugi državi članici EU, ne more vplivati na obseg zaščite, ki ga zagotavlja ustavno načelo nevračanja.
junij 2020
2. Na meji s Hrvaško se je začel izvajati poostren nadzor nezakonitih prehodov, ki ga je zaradi povečanega števila migrantov odredil v. d. generalnega direktorja policije Anton Travner. Država je na mejo poslala dodatnih 1000 policistov.
julij 2020
2. Vlada pod vodstvom premierja Janeza Janše je odločila, da bo občinam zaradi povečanih stroškov ob nadzoru državne meje zagotovila 2,8 milijona evrov.
november 2020
26. Odbor DZ za obrambo na seji ni potrdil vladnega predloga aktivacije 37.a člena zakona o obrambi, ki bi Slovenski vojski dodelila dodatna pooblastila pri varovanju državne meje. Predlog, ki ga je podprl tudi svet za nacionalno varnost, namreč ni prejel zadostne dvotretjinske večine.
april 2021
27. aprila – Veljati je začela novela zakona o tujcih, ki je zaostrila pogoje za bivanje tujcev v Sloveniji in uvedla pojem kompleksne krize. Zakonske rešitve so naletele na ostre kritike nevladnih organizacij, ki so opozarjale na nesprejemljivost in protiustavnost določb.
maj 2021
9. Veljati je začela novela zakona o mednarodni zaščiti, ki naj bi zagotovila hitro in učinkovito mednarodno zaščito za tiste, ki jo potrebujejo, hkrati pa z restriktivnejšimi določbami izkoreninila zlorabe azilnega sistema.
20. Veljati je začela novela kazenskega zakonika, ki je zaostrila kazni za kazniva dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države.
avgust 2021
12. Vlada je potrdila dogovore med notranjim ministrstvom, policijo ter Poljsko, Madžarsko, Romunijo, Litvo, Latvijo in Estonijo o uvedbi skupnih patrulj in drugih skupnih oblik ukrepanja za obvladovanje nezakonitih migracij na meji Slovenije s Hrvaško.
31. Varuh človekovih pravic je v poročilu o stanju človekovih pravic migrantov na mejah za zadnja tri leta ugotovil, da je večina migrantov vrnjena v sosednje države, ne da bi jim slovenski organi izdali pisno odločbo. Zato nimajo dostopa do pravnega sredstva za izpodbijanje vrnitve ali predaje.
januar 2022
31. Policija je v prvem mesecu leta obravnavala 693 nezakonitih prehodov državne meje, kar je bila dvakrat višja številka v primerjavi z letom poprej. Daleč največ med njimi je bilo državljanov Afganistana.
februar 2022
28. V Velenje so prispeli prvi begunci iz Ukrajine. Šlo je za dve družini delavcev velenjskega Esotecha, namestili so jih v velenjskemu hotelu.
marec 2022
9. Vlada je sprejela sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe, s čimer je aktivirala istoimenski zakon in določila kategorije oseb, ki jim bo Slovenija nudila začasno zaščito. Sklep je določal, da se začasna zaščita uvede za osebe, ki so bile razseljene iz Ukrajine zaradi vojaške invazije ruskih oboroženih sil.
april 2022
8. V proračunu so za povračila občinam zaradi povečanega nadzora meje namenili pet milijonov evrov.
julij 2022
15. Slovenska vojska je na meji s Hrvaško, na območju občine Metlika začela odstranjevati žično ograjo. K odstranitvi začasnih tehničnih ovir se je vlada pod vodstvom premierja Roberta Goloba zavezala že v koalicijski pogodbi. Koalicija je menila, da je ograja, zlasti pa rezilna žica, nesorazmeren ukrep, ki ne preprečuje nezakonitih prehodov meje.
februar 2023
23. Vlada je sprejela kontingentni načrt za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanja števila prosilcev za mednarodno zaščito ter za izvajanje postopkov mednarodne zaščite.
marec 2023
28. Ministrstvo za notranje zadeve je za odstranitev ograje na meji podpisalo pogodbo s podjetjem Minis. V javnosti so se sicer pojavili sumi o netransparentnosti in korupcijskih tveganj pri izbiri ponudnika, a po navedbah ministrstva iz ugotovitev revizijskega poročila niso izhajali zadržki, da pogodbe ne bi mogli skleniti.
maj 2023
4. Nevladne organizacije so opozorile, da notranje ministrstvo prošnje za azil še vedno sistematično zavrača ter da se sistematične deportacije na Hrvaško še kar niso nehale. Notranje ministrstvo je poudarilo, da vse prošnje za mednarodno zaščito obravnavajo individualno.
oktober 2023
19. Vlada je uvedla začasni ponovni nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko.
november 2023
9. Vlada pod vodstvom premierja Roberta Goloba je sprejela strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Slovenije.
februar 2024
29. Vlada je sklenila, da se za potrebe nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito organizirata izpostavi azilnega doma na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi. Temu so sledili protesti in nasprotovanje tamkajšnjih lokalnih skupnostih in tudi opozicije. Nadaljnji koraki za vzpostavitev obeh izpostav še niso bili izvedeni.
marec 2024
28. Vlada je sprejela strategijo na področju priseljevanja, ki prepoznava razvojni potencial priseljevanja ter spoštovanje temeljnih človekovih pravic.
april 2024
25. Državni zbor je zavrnil predlog SDS za razpis posvetovalnega referenduma o nastanitvah nezakonitih migrantov v Sloveniji. V SDS so predlog vložili po odločitvi vlade o vzpostavitvi izpostav azilnih domov.
maj 2024
14. Države članice EU so dokončno sprejele evropski pakt o migracijah in azilu, o katerem so se z Evropskim parlamentom pogajale osem let. Zakonodaja, ki prinaša obvezno solidarnost med članicami, hitrejše in učinkovitejše azilne postopke ter boljše upravljanje meja, se bo začela uporabljati junija 2026.
januar 2025
31. Policija je v januarju obravnavala 1170 nedovoljenih prehodov državne meje, kar je trikrat manj kot v prvem mesecu leta poprej.
maj 2025
7. Ustavno sodišče je razveljavilo 10.b člen zakona o tujcih, ki določa, da je mogoče v primeru kriznih razmer tujce po hitrem postopku odstraniti iz države ali jim preprečiti vstop v našo državo. Ustavni sodniki so še presodili, da člen, ki uvaja institut kompleksne krize na področju migracij, ni v neskladju z ustavo.
julij 2025
19. Vlada je sprejela nacionalno strategijo o upravljanju migracij in azila. V skladu s to bo ključna prioriteta implementacija evropskega pakta o migracijah in azilu, ki se bo začel uporabljati poleti 2026, ter izvedba vseh ukrepov za učinkovito upravljanje z azilom in migracijami.
Slovenija se je izognila humanitarni katastrofi
Jeseni 2015 je Slovenija postala del ene največjih migracijskih poti v Evropi po drugi svetovni vojni. V nekaj mesecih je državo prešlo več sto tisoč ljudi, ob tem pa je po mnenju akterjev iz tistega časa Slovenija uspela obvladovati razmere, tako da krize ni doživela kot humanitarne katastrofe.
V sredo bo minilo deset let od začetka množičnih migracij, ko je v državo prispela prva večja skupina beguncev, ki so bežali z vojnih območij na Bližnjem vzhodu. Slovenijo je v okoli pol leta prečkalo skoraj pol milijona tujcev, država je tudi v sodelovanju s sosedami zanje organizirala koridorje za prehod.
To je za Slovenijo pomenilo velik logistični zalogaj, saj je morala v kratkem času poskrbeti za nastanitve, prehrano, zdravstveno pomoč in prevoze beguncev. Obenem so obdobje zaznamovali varnostni izzivi, zato je bilo na mizi tehtanje med humanitarnim in varnostnim vidikom krize. Poleg vladnih predstavnikov so pri obvladovanju razmer pomagali civilna zaščita, policija, vojska, nevladne organizacije in številni prostovoljci.
Koordinacijo vseh aktivnosti je prevzel tedanji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic, ki danes kot državni sekretar vodi vladno službo za obnovo po poplavah in plazovih. Kot je dejal za STA, je bilo obdobje množičnega prehajanja prebežnikov izjemno zahtevno, po drugi strani pa se je vzpostavilo učinkovito sodelovanje različnih vladnih resorjev in nevladnih organizacij.
Šefic: Šlo je za težko tehtanje med varnostjo in humanitarnostjo
V posameznih dneh so morali sprejeti, oskrbeti in izvesti vse postopke tudi za več kot 12.000 ljudi. Poseben izziv je bila skrb za mladoletnike brez spremstva, družine z majhnimi otroki, starejše in bolne. “Vsi, od policistov do humanitarnih organizacij, so temu posvetili vso pozornost,” je spomnil. Hkrati je izpostavil, da je bila motivacija za delo izjemno visoka.
Pri odločanju so imeli pred sabo tako varnostni vidik kot humanitarni pristop. “Naša odgovornost je bila, da poskrbimo za varnost vseh prebivalcev Slovenije, za varnost migrantov in da oskrbimo vse, ki so se znašli na območju Slovenije,” je povedal.
Kot enega najbolj kritičnih trenutkov izpostavlja dogajanje na Šentilju jeseni 2015, kjer je bilo v nastanitvenem centru že okoli 5000 ljudi, prihajal pa je vlak z nekaj tisoč novimi migranti. “Na drugi strani pa avstrijski organi niso želeli prevzeti določenega števila ljudi. S pogajalskimi sposobnostmi in iznajdljivostjo kolegov iz policije smo uspeli še pravočasno razrešiti situacijo, tako da ni bilo razmer, ki bi lahko bile neobvladljive,” se spominja.
Šefic poudarja, da je tedanja vlada pod vodstvom Mira Cerarja v tistem času sprejela vrsto težkih odločitev. Vlada je tako angažirala Slovensko vojsko pri širšem varovanju državne meje in določila posebna pooblastila. Posebej občutljiva je bila odločitev o postavitvi ograje na meji. “V tistem času je bila odločitev izjemno težka, vsi smo imeli dileme in pomisleke, vendar je na koncu vendarle prevladala odločitev, da je postavitev začasnih tehničnih ovir na posameznih območjih koristna zato, da bomo lažje obvladovali razmere in usmerjali migracije. Ta odločitev je bila v tistem času in tistih območjih nujna in pravilna,” je prepričan Šefic.
Sistemskega vidika obvladovanja migracij se spominja tudi današnja direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj, ki meni, da je Slovenija tedaj krizo več kot uspešno obvladala. Štrukelj je takrat delala v sektorju za sprejem in oskrbo na ministrstvu za notranje zadeve. “Specifika tega časa so bili množični prihodi sirskih državljanov. Njihov cilj ni bil ostati v Sloveniji, ampak nadaljevati pot v druge evropske države,” se spominja. Sektor je tedaj prevzel del nastanitvene oskrbe za najranljivejše kategorije v Logatcu.
Kot pravi, so prav zaradi teh izkušenj kasneje ustanovili posebni urad. “En majhen sektor se ni mogel ukvarjati s takim številom ljudi, s postavitvijo centrov, s tako veliko organizacijo,” je še pojasnila.
V pomoč številni prostovoljci, nevladniki kritični do restrikcij
Na terenu so ob državi pomembno vlogo igrali prostovoljci. Franci Zlatar iz Slovenske filantropije se spominja, da je bilo za mnoge prostovoljce to obdobje zelo naporno, a hkrati tudi izjemno človeško. Poudarja, da je bila situacija v tistem času precej kaotična. “Ko smo se dogovorili za neko sodelovanje na nacionalni ravni, ni nujno, da je to veljalo tudi na lokalni,” je opozoril. Država se je sicer trudila pri organizaciji, a “nismo bili vedno čisto zadovoljni, kako je vse skupaj potekalo”.
Hkrati se iz tistega obdobja spominja tudi številnih lepih zgodb, denimo, ko skupine beguncev niso spustili v državo in so jim prostovoljci prinesli odeje in spalne vreče na mejni prehod, da jih ni zeblo. “Tisti čas je bil s človeškega vidika zelo lep, topel,” je še dejal.
Vloga nevladnih organizacij je bila v tistem času usmerjena tudi v opozarjanje na človekove pravice. Urša Regvar iz Pravnega centra za za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) se spominja, da so na mejnih prehodih nudili pravno svetovanje, saj ljudje niso imeli ustreznega dostopa do informacij in pravne pomoči. Posledično so bili v postopkih pogosto sami, brez razumevanja svojih pravic. Po njenem mnenju je bila to tudi ena od pomanjkljivosti odziva države.
Antropologinja z ljubljanske filozofske fakultete Uršula Lipovec Čebron, ki več kot 20 let preučuje migracije, pa je poudarila, da se je politika takrat na množične prihode odzvala restriktivno. Med drugim je postavila rezilno žico in panelno ograjo, za katero je porabila skoraj 23 milijonov evrov. Zaradi ograje in vse strožje nadzorovane južne meje so begunci iskali druge, bolj nevarne poti. Posledično je od 2015, torej v zadnjih desetih letih, pri poskusu prečkanja Slovenije umrlo vsaj 52 ljudi, kar so ugotovili v okviru mednarodnega znanstvenega projekta Erim. “Te smrti niso bile nesreče, ampak posledica vse bolj restriktivnih politik EU,” je izpostavila.
Po drugi strani pa so na notranjem ministrstvu prepričani, da je bil odziv Slovenije ustrezen glede na tedanjo situacijo. Izkušnje iz tega obdobja po njihovih navedbah lahko služijo kot primer dobre prakse pri organiziranju nastanitev in oskrbe migrantov ter izvajanju varnostnih postopkov.