Vse oči uprte v januar 2025: Pod Trumpom se obetajo spremembe ameriške politike tako doma kot v svetu

Novoizvoljeni republikanski predsednik Donald Trump bo 20. januarja še drugič in zadnjič prevzel štiriletno vodenje ameriške vlade. Ta bo v marsičem vodila drugačno politiko od sedanje demokratske vlade Joeja Bidna, kar je Trump nakazal že z izjavami pred volitvami in z izbiro oseb za ključne položaje v administraciji.

Trump bo vsaj prvi dve leti, torej do naslednjih kongresnih volitev novembra 2026, vladal s pomočjo republikanske večine v obeh domovih kongresa, pri zakonih in samostojnih izvršnih ukazih pa računa tudi na pomoč konservativne večine vrhovnega sodišča ZDA.

Doslej je že napovedal, da bo pomilostil svoje privržence, ki so 6. januarja 2021 napadli zvezni kongres, da bi preprečili potrditev njegovega poraza na volitvah proti Bidnu. Doslej jih je bilo obsojenih več kot 1000.

Na položaj pravosodne ministrice namerava postaviti zvesto privrženko s Floride Pam Bondi, na položaj direktorja FBI pa prav tako zvestega Kasha Patela. S tega vidika tako ne bo imel težav, kot jih je imel v prvem mandatu, ko direktor FBI James Comey ni hotel zapreti preiskave ruskega vpletanja v volitve 2016.

Posebni tožilec Jack Smith je odstopil od pregona Trumpa zaradi poskusa sprevračanja izida volitev 2020 in prisvojitve zaupnih dokumentov, tako da se bo novi predsednik morda ubadal le še s kazenskima pregonoma v New Yorku in Georgii.

Bondi in Patel – če bosta v senatu potrjena – ga bosta ščitila in sodelovala pri izvajanju Trumpove napovedi o množičnih deportacijah nezakonitih priseljencev iz ZDA, za kar bosta predvsem skrbela Thomas Homan na novem položaju tako imenovanega carja za meje in svetovalec Stephen Miller, ki je bil že v prvem mandatu med avtorji sporne politike ločevanja družin, ujetih pri nezakonitem prestopu meje.

V ZDA je okrog 12 milijonov nezakonitih priseljencev, večina že dolga leta in imajo družinske člane, ki so državljani, njihovo zbiranje in izgon pa naj bi po nekaterih ocenah stalo okrog 300 milijard dolarjev.

Američani so Trumpa izvolili predvsem zaradi upanja, da bo izboljšal njihov osebni finančni položaj. Gospodarstvo beleži solidno rast, inflacija se dovolj upočasnjuje, da lahko centralna banka Federal Reserve (Fed) znižuje obrestne mere, trg delovne sile je trden tudi zaradi Bidnovega zakona o obnovi infrastrukture, okrevanje po pandemiji covida-19 je končano. Vendar so določene cene še vedno zelo visoke, kar velja predvsem za špecerijo in stanovanja.

Trump je republikanec in ti se gospodarskih težav lotijo z zniževanjem davkov in odpravljanjem regulacij. Med prvimi ukrepi Trumpa in republikanskega kongresa bo zakon za podaljšanje leta 2017 sprejetih davčnih olajšav.

Korporacije si obetajo nižje davčne stopnje na dobiček, Trump obljublja tudi odpravo davka na napitnine in na pokojnine, vse to pa naj bi proračun v desetih letih stalo 5800 milijard dolarjev prilivov, ocenjuje kongresni proračunski urad.

Obeta se pritisk na Fed za pospešeno nižanje obrestnih mer, odpiranje zveznih zemljišč za izkoriščanje nafte in plina, lajšanje ali celo odprava bančnih regulacij, glede gospodarstva oziroma trgovine pa najbolj odmevajo in skrbijo napovedi o poviševanju carin na uvoz.

Kitajski, Mehiki in Kanadi je Trump kmalu po volitvah zagrozil s povišanjem carin, če ne ustavijo dotoka mamil in nezakonitih priseljencev v ZDA. Mimogrede je z višjimi carinami v eni od svojih nočnih seans na družbenih omrežjih zagrozil tudi EU.

Trumpov odnos do Kitajske je prav tako precej nepredvidljiv. Po eni strani grozi s carinami, po drugi strani hvali predsednika Xi Jinpinga, ki ga je celo povabil na svojo prisego. V prvem mandatu je družbenemu omrežju Tiktok grozil s prepovedjo v ZDA, tokrat ne kaže navdušenja nad sprejetim zakonom o prepovedi, ki začne veljati januarja.

Trump je leta 2016 ZDA umaknil iz pariškega sporazuma o boju proti podnebnim spremembam, pod Bidnom so se vrnile k njemu, Trump pa ni spremenil mnenja, da so podnebne spremembe prevara v škodo ZDA. Zato se pričakuje ponoven odmik od globalnih prizadevanj.

Vprašanje pa je, če bo odpravil ali znižal sedanje spodbude za električne avtomobile, ker namerava v vlado vzeti direktorja Tesle Elona Muska, ki bo skrbel za racionalizacijo zvezne uprave.

“Z ukrepi proti podnebnim spremembam se bodo tako kot prej morale tudi tokrat bolj ukvarjati zvezne države in mesta,” je za STA izjavila veleposlanica ZDA pri ZN Linda Thomas Greenfield.

Ves svet pričakuje, da se bodo s Trumpovim posredovanjem kmalu začela pogajanja o miru med Rusijo in Ukrajino, pri čemer bo ameriški predsednik za pritisk na Kijev izkoriščal nujno potrebno ameriško pomoč Ukrajini.

“Mislim, da je še vedno prisotna velika stopnja obojestrankarske podpore našim ukrajinskim prijateljem. Čeprav bo politiko določal predsednik, pa verjamem, da bo močna zaveza Ukrajini veljala še naprej,” meni minister za promet v Bidnovi vladi Pete Buttigieg.

Trump ne zagovarja močne vojaške prisotnosti ZDA v svetu in na področju zunanje politike so njegov prvi mandat zaznamovali močna podpora Izraelu, pritisk na Iran in pritisk na članice zveze Nato, naj povečajo sredstva za obrambo. To se bo po mnenju večine analitikov v ZDA nadaljevalo tudi v njegovem drugem mandatu.

Znotraj ZN bodo morale ameriške zaveznice prilagoditi svojo politiko do Izraela, če bodo želele ohraniti dobro voljo bodoče ameriške vlade, menijo diplomati svetovne organizacije, kamor Trump za veleposlanico pošilja izrazito zaveznico Izraela, newyorško kongresnico Elise Stefanik.