Potnikov ni, zaposlenih vse manj

Gregor Grosman v uvodniku Potnikov ni, zaposlenih vse manj piše o posledicah prenove v nevihti poškodovanega terminala na Letališču Edvarda Rusjana pri Mariboru. Avtor poudarja, da je zaradi dolgotrajne prenove letališče zapustilo več zaposlenih. Hkrati meni, da odgovorni kader nima izdelane razvojne strategije.

“Zanimivo, da se je ob odprtju novega potniškega terminala leta 2012 govorilo o tem, kako naj bi z zmogljivostjo 600.000 potnikov na leto pripomogel k novemu zagonu letališča. S poletom v Atene so takrat prvič s 15 milijonov vredne letališke posodobitve poleteli nogometaši NK Maribor, o objektu pa se je pisalo kot o rešitvi za mariborsko letališče. Zdaj pa se vse bolj kaže, da bo prav ta terminal njegova poguba. Če so ob (pre)počasni sanaciji strehe že pred meseci nekateri zaposleni namigovali, da si lastnik morda želi letališče prekvalificirati v pristanišče, pa danes lahko z gotovostjo rečemo, da se nad mariborsko letališče znova zgrinjajo nevihtni oblaki. In četudi voda morda ne more več prodreti v objekt, utegne kadrovska nevihta letališče še dodatno ohromiti. Vprašanje, kdaj in ali sploh bo upravljavcu in lastniku uspelo zagotoviti vse potrebno za nemoteno delo pod polno obremenitvijo.”