Letošnja Nobelova nagrajenka za mir – organizacija Nihon Hidankyo – opozorila na nevarnost jedrskega orožja

Letošnjo Nobelovo nagrado za mir bo prejela japonska organizacija Nihon Hidankyo, ki zastopa preživele žrtve jedrskih napadov v Hirošimi in Nagasakiju. Nagrado bo prejela za prizadevanja za svet brez jedrskega orožja in vztrajanje, da se to ne sme uporabiti. Iz sveta so se ob razglasitvi nagrade zvrstila svarila pred uporabo jedrskega orožja.

Usode tistih, ki so preživeli napada z atomsko bombo, so bile dolgo prikrivane in zanemarjene. Leta 1956 so lokalna združenja preživelih skupaj z žrtvami poskusov jedrskega orožja na Pacifiku ustanovila Japonsko konfederacijo organizacij žrtev bomb A in H. To ime je bilo v japonščini skrajšano na Nihon Hidankyo.

Ta je kmalu postala največja in najvplivnejša organizacija t. i. hibakushev (tistih, ki so preživeli napada z atomsko bombo v Hirošimi in Nagasakiju) na Japonskem. Zagotovila je na tisoče pričevanj, izdala resolucije in javne pozive ter poslala delegacije v ZN in na različne mirovne konference, da bi svet opozorila na nujnost jedrske razorožitve.

Prizadevanja organizacije in predstavnikov hibakushev so prispevala k vzpostavitvi t. i. jedrskega tabuja oziroma mednarodne norme, ki je uporabo jedrskega orožja označila za moralno nesprejemljivo, je danes v Oslu ob razglasitvi nagrade sporočil norveški Nobelov odbor in pričevanje preživelih označil za edinstvena.

“Te priče so s svojimi osebnimi zgodbami, izobraževalnimi kampanjami ter opozorili proti širjenju in uporabi jedrskega orožja pomagale ustvariti in utrditi široko nasprotovanje jedrskemu orožju po vsem svetu. Hibakushi nam pomagajo opisati neopisljivo, misliti nepredstavljivo in nekako razumeti nerazumljivo bolečino in trpljenje, ki ju povzroča jedrsko orožje,” je poudaril odbor.

Ob tem je izrazil zaskrbljenost, da je dandanes tabu proti uporabi jedrskega orožja pod pritiskom, in opozoril, da jedrske sile posodabljajo in nadgrajujejo svoje arzenale, nove države se pripravljajo na pridobitev jedrskega orožja, pojavljajo se grožnje z uporabo jedrskega orožja v trenutnih vojnah.

Sopredsednik organizacije Nihon Hidankyo Toshiyuki Mimaki je izrazil presenečenje nad razglasitvijo Nobelove nagrade za mir in opozoril, da je misel, da jedrsko orožje prinaša mir, zmotna. “Če ga na primer Rusija uporabi proti Ukrajini ali Izrael proti Gazi, se to ne bo končalo. Politiki bi morali vedeti te stvari,” je dodal.

Prav tako je opozoril, da je položaj otrok v Gazi podoben položaju otrok na Japonskem ob koncu druge svetovne vojne.

Nihon Hidankyo je sporočila, da bi morala Japonska priznati svojo odgovornost za vojno, ki je privedla do uporabe jedrskega orožja, in preživelim zagotoviti odškodnino.

Iz sveta so se ob razglasitvi nagrajencev zvrstila številna svarila pred uporabo jedrskega orožja. “Nad človeštvom še vedno visi strah Hirošime in Nagasakija. Zato je delo organizacije Nihon Hidankyo neprecenljivo. Naša dolžnost je, da se spominjamo. Še večja dolžnost pa je, da naslednje generacije zaščitimo pred grozotami jedrske vojne,” je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pozval k odpravi jedrskega orožja. “Čas je, da svetovni voditelji postanejo tako jasnovidni kot hibakushi in vidijo jedrsko orožje za takšno, kot je: smrtonosna naprava, ki ne zagotavlja nobene varnosti,” je opozoril.

Japonski premier Shigeru Ishiba je podelitev nagrade označil za izjemno pomembno. Župan mesta Hirošima Kazumi Matsui, ki ga je leta 1945 opustošila ameriška atomska bomba, pa je jedrsko orožje označil za absolutno zlo in poudaril, da se tragediji Hirošime in Nagasakija ne smeta ponoviti.

Tudi politični analitik Klemen Grošelj je za STA ocenil, da jedrsko orožje ponovno postaja grožnja – ne samo svetovnemu miru in varnosti, ampak eksistenci civilizacije in človeštva. Ob tem je opozoril, da se teoretični prag uporabe jedrskega orožja znižuje.

Podelitev Nobelovih nagrad za mir bo v skladu s tradicijo potekala v Oslu, medtem ko bodo ostale podelili v Stockholmu. Podelitev bo 10. decembra – na obletnico smrti Alfreda Nobela, ki je umrl leta 1896. Vsaka nagrada prinaša tudi 11 milijonov švedskih kron oz. nekaj več kot 900.000 evrov. Če je dobitnikov več, se znesek med njimi razdeli.

Na letošnjem seznamu kandidatov je bilo skupno 197 posameznikov in 89 organizacij. Seznam je sicer tajen, vendar lahko tisti, ki so upravičeni do nominacije, razkrijejo, koga so predlagali. Tako je bilo že pred razglasitvijo nagrade znano, da so bili med kandidati tudi Guterres, agencija ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) in Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu.

Lani je nagrado prejela iranska borka za pravice žensk Narges Mohamadi, ki v Iranu prestaja večletno zaporno kazen. Svoje življenje je posvetila obrambi človekovih pravic, med drugim z zavzemanjem za odpravo smrtne kazni in obvezne nošnje hidžaba za ženske v Iranu.