Pred politiko poskus iskanja soglasja za uvedbo preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah, za takšno spremembo je potrebna dvotretjinska večina v DZ
Premier Robert Golob bo danes gostil vrh parlamentarnih strank, na katerem bo politika razpravljala o uvedbi preferenčnega glasu na volitvah v DZ. Tak predlog so na posvetovalnih referendumih večinsko podprli volivci, dogovor o spremembi volilne zakonodaje pa bodo zdaj poskušali poiskati politiki.
Na povabilo premierja Goloba se bodo parlamentarnega vrha udeležili prvaki strank, vodje poslanskih skupin, pa tudi minister za javno upravo Franc Props in državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade, pristojna za odnose z DZ, Maša Kociper.
Pobuda za posvet po navedbah premierjevega kabineta prihaja po “vzpodbudnem rezultatu posvetovalnega referenduma”. Izmed vseh referendumskih vprašanj, o katerih so se volivci izrekali 9. junija, je namreč prav uvedba preferenčnega glasu prejela najvišjo podporo. Za je glasovalo 70,89 odstotka volivcev. Tudi nekaj več kot 41-odstotna volilna udeležba jasno izraža voljo volivcev, ob tem poudarjajo v Golobovem kabinetu. “Velika moralna obveznost politike je, da voljo državljank in državljanov tudi uveljavi,” so ob tem zapisali v napovedi parlamentarnega vrha.
Nova izhodišča za spremembe zakonodaje bodo po njihovih navedbah temeljila na predlogu, pripravljenem v prejšnjem sklicu DZ. Slednji je med drugim predvideval ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega preferenčnega glasu. A predlog v parlamentu tedaj ni dobil zadostne podpore.
Za spremembo volilne zakonodaje je sicer potrebna dvotretjinska večina v DZ oz. 60 glasov poslancev.
Spomnimo: glasovanje s preferenčnim glasom je v Sloveniji že kar uveljavljeno, in sicer na evropskih in lokalnih volitvah, volivcem je preferenčni glas torej jasen in dobro poznan.
Pri glasovanju v občinske svete se denimo preferenčni glasovi upoštevajo, če je najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za posamezno listo, oddala preferenčne glasove za posamezne kandidate. V tem primeru so z liste izvoljeni kandidati z največ preferenčnimi glasovi, a obstaja še en pogoj, takšen kandidat mora prejeti vsaj 10 odstotkov od vseh glasov, oddanih za listo.
Načinov, kako udejanjiti preferenčni glas, je torej veliko, najskrajnejši bi bil absolutni preferenčni glas, tako da bi se ti glasovi vedno avtomatično upoštevali. Če bi stranka osvojila pet mandatov, bi to v tem primeru pomenilo izvolitev petih kandidatov z največ preferenčnimi glasovi. Nosilec liste in vrstni red, ki si ga je izmislila stranka, tako ne bi imel prav nobene teže. Ta scenarij, po katerem bi se stranke popolnoma odrekle vplivu, je sicer zelo malo verjeten.