Nekateri bolniki zaradi dolgega covida še vedno s hudimi zdravstvenimi težavami, zdravila še ni

1

Nekateri bolniki, ki so preboleli covid-19, se še vedno soočajo s hudimi zdravstvenimi težavami zaradi dolgega covida, ki je nastopil po koncu akutne bolezni. Med več kot 200 opisanimi simptomi in znaki so najpogostejše težave zaradi hude utrujenosti. Presenetljivo sicer težave najdlje trajajo pri bolnikih, ki so zboleli za blago obliko covida-19.

Pri dolgem covidu simptomi trajajo vsaj dva meseca

Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) gre pri dolgem covidu za simptome in znake po prebolelem covidu-19, ki se pojavijo v treh mesecih po preboleli bolezni in trajajo vsaj dva meseca, ob izključitvi drugih vzrokov, je za STA pojasnil infektolog Janez Tomažič z infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

Pojavnost dolgega covida je po njegovih besedah precej velika. Po veliki nedavno objavljeni prospektivni raziskavi RECOVER (Researching covid to Enhance Recovery), ki je vključevala tudi neokužene kontrolne osebe, je 10 odstotkov na novo okuženih oseb razvilo dolgi covid. V kontrolni skupini je imelo simptome dolgega covida 3,7 odstotka udeležencev, kar kaže na veliko prisotnost nespecifičnih težav tudi v splošni populaciji.

Vzrok dolgega covida za zdaj ni znan. Vzrokov je zagotovo več, strokovnjaki pa ga povezujejo predvsem s spremembami in disregulacijo imunskega sistema po prebolelem covidu-19, s posledičnimi avtoimunskimi odzivi in kroničnim vnetjem, z motnjami v strjevanju krvi, disregulacijo avtonomnega živčevja, spremembami črevesne mikrobiote oziroma črevesnim neravnovesjem in drugimi razlogi. “Vsekakor pa poudarjam, da dolgega covida ne moremo pripisati samo psihiatričnim, duševnim spremembam, kot menijo številni, tudi nekateri zdravniki,” je poudaril infektolog. To je deloma tudi posledica dejstva, da klinično, laboratorijsko in slikovno ne najdejo nobene okvare organov in tkiv.

Poudarja pa, da cepljenje nikoli ne povzroči dolgega covida, kar mislijo številni, “nasprotno, cepljenje preprečuje dolgi covid”, zatrjuje.

Opisanih več kot 200 simptomov

Bolniki z dolgim covidom trpijo zaradi različnih simptomov in znakov, ki so jih strokovnjaki umestili v več skupin. Najpogostejše so težave zaradi hude izčrpavajoče utrujenosti, pogosto povezane z bolečinami v mišicah, z izrazitim poslabšanjem po telesnem naporu. Kronična utrujenost lahko osebo popolnoma “paralizira” z ekstremno zmanjšano telesno zmogljivostjo. Ena od skupin bolnikov ima kognitivne težave z motnjami spomina, koncentracije, prazno glavo – tako imenovano “možgansko meglo”. Pogoste so motnje spanja, nekateri se soočajo s porastom srčne frekvence, torej števila utripov srca na minuto, razbijanjem srca, zasoplostjo, omedlevico in drugimi težavami. Med več kot 200 različnimi simptomi in znaki zaradi dolgega covida so opisane tudi motnje vonja in okusa, hude bolečine izza oči, vrtoglavice, črevesne težave in druge težave.

Podobno kot pri sindromu kronične utrujenosti imajo bolniki z dolgim covidom številne psihosomatske težave, ki zelo zmanjšujejo kvaliteto življenja. “Ti ljudje pogosto ostanejo v bolniškem staležu, nekateri tudi zelo dolgo,” je pojasnil Tomažič.

S tovrstnimi težavami se sooča tudi Bojan Ambrožič, ki je zaradi dolgega covida v bolniškem staležu že tri mesece. Težave ima predvsem zaradi hude utrujenosti, ki mu onemogoča običajno življenje. “Moti te svetloba, moti te hrup, ne moreš govoriti, ne moreš hoditi,” je težave opisal za STA.

Težave najdlje trajajo pri bolnikih z blagim potekom covida-19

Rezultati številnih raziskav in tudi nedavna metaanaliza, objavljena v znanstveni reviji Lancet (The effectiveness of covid-19 vaccines to prevent long covid symptoms: staggered cohort study of data from the UK, Spain, and Estonia), v katero so vključili in preučili najpomembnejše kontrolirane klinične študije, dokazujejo, da je pojavnost dolgega covida manjša pri osebah, ki so bile predhodno cepljene proti covidu-19 ali so bile zdravljene z ustreznim proticovidnim zdravilom – paxlovid ali remdesivir.

Za dolgim covidom so najpogosteje in najhuje zboleli bolniki, ki so bili okuženi s katero od prvih različic koronavirusa, denimo z različico alfa ali delta, vendar se pojavlja tudi v obdobju omikrona. Prve različice so bile bolj agresivne, virulentne in so se bolj vpletale v imunski sistem okuženega, je pojasnil infektolog Tomažič. Primerov dolgega covida je več pri bolnikih, ki so zboleli za težjo obliko covida-19, s posledičnimi okvarami organov in tkiv, kot so pljučna fibroza, miokarditis, povečano tveganje za sladkorno bolezen, venska trombembolija, različne vnetne revmatične bolezni in drugo.

Kot je pojasnil Tomažič, pa presenetljivo težave zaradi dolgega covida najdlje trajajo pri bolnikih, ki so preboleli blago obliko covida-19 in sploh niso potrebovali zdravljenja v bolnišnici. Tako je bilo tudi v primeru Ambrožiča, ki se je s koronavirusom okužil maja 2023. Bolezen je prebolel blago, malo ga je bolelo grlo.

Pri nekaterih bolnikih težave enakomerno vztrajajo vse od začetka dolgega covida, pri drugih pa njihova intenzivnost niha od nekoliko boljšega počutja do izrazitih poslabšanj. Ambrožič je po preboleli okužbi hodil v službo in ni imel težav. Te so se začele približno tri tedne kasneje, po celodnevni hoji v hribih. Kakih 30 ali 40 ur kasneje je doživel prvi “zlom”, ki je značilen za dolgi covid. Takrat so se prvič pojavile težave s hudo utrujenostjo.

Sprva so simptomi trajali nekaj ur, z vsakim naslednjim “zlomom” po že zmerni telesni aktivnosti pa so težave trajale dlje. Skupaj je pri sebi zabeležil 24 “zlomov”, simptomi pa so se tako poslabšali, da zdaj večino dni preživi v postelji. Vsem, ki sumijo, da imajo dolgi covid, močno odsvetuje šport, saj ta simptome zgolj poslabša.

Tomažič poudarja, da je pri osebah s tako obliko dolgega covida, kot jo ima Ambrožič, pri telesni aktivnosti treba biti zelo previden. Najslabše je, da ob delnem izboljšanju postaneš preveč optimističen, nekoliko pretiravaš, temu pa sledi popoln fizični “zlom”, čemur sledi še psihični zlom, je opozoril.

Zdravila za dolgi covid še ni, nekaterim pomagala elektromagnetna stimulacija možganov

Zdravilo za dolgi covid, zaradi katerega imajo nekateri bolniki hude zdravstvene težave, še ne obstaja. Je pa nekaterim bolnikom pomagala elektromagnetna stimulacija možganov, ki so jo v Sloveniji začeli izvajati na ljubljanski psihiatrični kliniki. Z raziskavo bodo skupaj s partnerji preverili, ali je terapija res učinkovita.

Namensko zdravilo še ne obstaja

Zdravila ali zdravil za zdravljenje dolgega covida po besedah infektologa Janeza Tomažiča z ljubljanske infekcijske klinike še ni na voljo. Bolnikom podporo lahko nudijo centri za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih, kjer jim nudijo pomoč pri zdravstvenih težavah, torej pri krepitvi srčno-pljučnih in telesnih zmogljivosti, ob tem pa tudi psihološko-psihiatrično in socialno pomoč. Tomažič še z dvema infektologinjama na ljubljanski infekcijski kliniki bolnike obravnava v ambulanti za dolgi covid.

Bolnike včasih, v hujših, vztrajajočih primerih, ko ne pomagajo našteti ukrepi, skušajo zdraviti z različnimi zdravili, ki so namenjeni drugim boleznim. Pri bolnikih z vztrajajočimi kognitivnimi težavami so denimo preizkusili zdravilo naltrekson v majhnih odmerkih. Naltrekson se uporablja pri zdravljenju odvisnosti od alkohola, saj izniči njegove učinke.

Nekateri bolniki na lastno pest poskusijo tudi z zdravilom maravirok, ki je sicer protivirusno zdravilo, namenjeno zdravljenju okužbe z virusom HIV. Uporabljajo tudi zdravila proti strjevanju krvi in protivnetna zdravila – vse brez večjih uspehov.

Z zdravilom maravirok se je zdravil tudi Bojan Ambrožič, ki se je s težavami dolgega covida začel soočati več tednov po okužbi leta 2023. Na zdravljenje se je odpravil v Srbijo, zanj pa plačal 6000 evrov. “Pri tej bolezni denar ni pomemben, ker ti tako ali tako uniči življenje. Vzel bi tudi za 30 let kredita, če bi lahko, samo da bi se pozdravil,” je poudaril.

A mu maravirok ni pomagal, pač pa se mu je v času zdravljenja bolezen še poslabšala. Zatem se je zdravil z nizkimi odmerki medrola, ki pa mu je škodoval. Trenutno se zdravi z zdravilom naltrekson, čeprav alkohola nikoli ni užival. Upa, da mu bo to zdravilo pomagalo.

Tudi Tomažič si želi čimprejšnjega preboja na področju zdravil in drugih oblik zdravljenja dolgega covida. Dolgi covid je namreč svetovni zdravstveni problem. V svetu potekajo zelo številne raziskave, le malo pa je takih, ki bi z določenimi intervencijami neposredno pomagale bolnikom s to boleznijo. Povedal je, da je v sklop mednarodnega projekta RECOVER vključenih osem raziskav s 13 raziskovalnimi intervencijami ali potencialnimi režimi zdravljenja za dolgi covid (https://trials.recovercovid.org/design).

Posameznim bolnikom pomagalo spodbujanje možganske aktivnosti

Na Univerzitetni psihiatrični kliniki (UPK) Ljubljana, kjer obravnavajo bolnike z dolgim covidom, ki imajo težave s kognitivnimi sposobnostmi in utrujenostjo, so iskali nove metode zdravljenja. Ena od takih je magnetna stimulacija možganov. Metoda je bila doslej uspešna pri zdravljenju depresije. “Deluje tako, da ojačamo delovanje omrežij in pomagamo možganom, da spet vzpostavijo ravnotežno stanje,” je za STA pojasnil psihiater Jurij Bon z UPK Ljubljana.

Pri zdravljenju uporabljajo napravo, ki približno 10 minut proži magnetne pulze, ki jih s pomočjo posebne tuljave aplicirajo na točno določen del nad lobanjo. Bolnik vsak dan prejme tri stimulacije, med katerimi so enourni premori. Terapija poteka dva tedna, skupaj torej 10 dni. Po približno dveh tednih od zadnje terapije lahko ocenijo, kako uspešno je bilo zdravljenje.

Doslej je Bon z ekipo sodelavcev na UPK Ljubljana z opisano metodo zdravil dva bolnika, ki sta poročala o izrazitem izboljšanju simptomov. Da je res prišlo do izboljšanja pozornosti, delovnega spomina in odloženega spomina ter učenja, so potrdili tudi z nevropsihološkimi testi. “Oba bolnika sta bila zadovoljna in sta poročala, da sta se lahko vrnila k običajnim življenjskim aktivnostim, ki so jima prej povzročale težave, na primer branju knjig, ki prej ni bilo možno zaradi težav z usmerjanjem in vzdrževanjem pozornosti,” je pojasnil psihiater.

Na UPK bodo zato v sodelovanju z ljubljansko infekcijsko kliniko in ob pomoči oddelka za psihologijo na ljubljanski filozofski fakulteti izvedli obširno raziskavo. Z njo bodo preverili, ali je terapija res lahko učinkovita, pa tudi, kako velik je učinek terapije v primerjavi s placebo zdravljenjem.

Pomembna je podpora bližnjih

Bolniku Bojanu Ambrožiču zaradi dolgega covida že hoja po hiši predstavlja izjemen napor. Kot je pojasnil za STA, pa je poleg zdravljenja ključna tudi podpora družine in partnerke. Namesto njega denimo opravljajo gospodinjska opravila in hodijo v trgovino. Podpirajo ga tudi psihološko. Sam bi se težko soočal z boleznijo, je poudaril. “Kdor je sam, bi nujno potreboval pomoč na domu, ne glede to, koliko je star,” je ocenil.

Drug drugemu podporo nudijo tudi bolniki z dolgim covidom. Ambrožič je s kolegom ustanovil neformalno skupino, v kateri si bolniki izmenjujejo izkušnje z zdravljenji. Hkrati vedo, da niso sami in da niso edini, ki se jim to dogaja. “Ko se to začne človeku dogajati, najprej tudi sam sebi ne verjame, da se mu to sploh dogaja. Misliš, da si len, ko kar naenkrat ne moreš odnesti niti smeti ali pomiti posode,” je še opisal.

Število komentarjev: 1
  1. keks pravi

    A ta čmiga od zdravstvene ministrice sploh ve, kaj je dolgi covid?

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen