Vlada sprejela sklep o priznanju Palestine, DZ o predmetnem sklepu prihodnji teden

 Vlada je danes sprejela sklep o priznanju Palestine, je po seji vlade sporočil premier Robert Golob. Po pričakovanjih bi lahko DZ sklep o priznanju Palestine potrdil prihodnji teden, s čimer bo postopek priznanja Palestine v Sloveniji zaključen.

“Danes je vlada sprejela odločitev, da prizna državo Palestino kot neodvisno in suvereno državo,” je dejal Golob in pojasnil, da gre za priznanje Palestine v mejah iz leta 1967 oziroma v mejah, o katerih bi se vpleteni strani dogovorili v bodočem mirovnem sporazumu.

Zagotovil je še, da odločitev ni uperjena proti nikomur, niti Izraelu, ampak da je sporočilo miru. Prepričan je, da bodo tudi druge države sledile temu in da mora ves svet delovati v eni smeri, ki bo vodila v mir in rešitev dveh držav.

Ob tem je vlada danes simbolno na poslopju izobesila tudi zastavo Palestine.

Vlada je postopke za priznanje Palestine sprožila že 9. maja. Takrat je napovedala, da bo odločitev v DZ poslala najkasneje do 13. junija.

Golob pa je v ponedeljek napovedal, da vlada s priznanjem ne bo čakala tudi zaradi dogajanja v Rafi na jugu Gaze v minulih dneh, kjer je Izrael izvedel več smrtonosnih napadov.

V torek so Palestino že priznale Španija, Norveška in Irska. Slovenija si je prizadevala, da bi Palestino z njo priznala še kakšna članica unije, a pri tem ni bila uspešna. Nekaj držav naj bi sicer o tem razmišljalo, kar je danes pred sejo vlade znova potrdila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon.

Doslej je Palestino priznalo 145 članic ZN, vendar med njimi ni večine zahodnih držav. V zadnjem mesecu so jo poleg omenjene trojice evropskih držav priznale še štiri karibske države.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je danes sporočila, da bo državni zbor v torek obravnaval današnji sklep vlade o priznanju palestinske države. Sklep mora sicer najprej obravnavati odbor DZ za zunanjo politiko, ki se bo sestal v ponedeljek.

“Plenarna seja državnega zbora bo v torek ob 16. uri,” je danes na novinarski konferenci povedala predsednica DZ Klakočar Zupančič, ki je predstavila pričakovano časovnico postopka priznanja palestinske države. Po njenih besedah bo šlo za izredno sejo DZ.

Povedala je še, da se bo pristojni odbor DZ, to je odbor za zunanje zadeve, sestal v ponedeljek. Na torkovi seji DZ pričakuje daljšo razpravo, ob tem pa je izrazila mnenje, da bo “po končani razpravi sprejet sklep, da se Palestino prizna kot samostojno in neodvisno državo”.

Večjih postopkovnih ovir na poti do priznanja Klakočar Zupančič ne vidi. Omenila je, da sicer “obstajajo manevri, ki bi se jih lahko posluževali tisti, ki jim ta sklep vlade ni pogodu”, vendar predvideva, da se ne bodo zgodili.

Gre za možnost predloga za posvetovalni referendum, ki odločanje DZ odloži za 30 dni. “Sama menim, da takšno zavlačevanje postopka ne bi bilo konstruktivno in da bi tisti, ki bi se tega manevra poslužil, državljanom dajal sporočilo, da bomo še naprej gledali množične poboje v Gazi in hude kršitve humanitarnega in mednarodnega prava. Rezultat na koncu, po preteku 30 dni, pa bo isti,” je dodala predsednica DZ.

Vlada je danes sprejela odločitev, da prizna državo Palestino kot neodvisno in suvereno državo. Če bo sklep v DZ prihodnji teden potrjen, za kar je potrebna navadna večina, bo postopek priznanja Palestine v Sloveniji zaključen.

Koalicija bo po pričakovanjih podprla priznanje Palestine. Opozicijska NSi sklepa ne bo podprla niti mu ne bo nasprotovala, je danes povedal poslanec NSi Jožef Horvat. Ni pa še jasno, kako bodo glasovali poslanci največje opozicijske stranke SDS.

Palestino priznava večina članic Združenih narodov

Palestino glede na navedbe palestinskih oblasti že priznava 145 od 193 članic Združenih narodov, vendar med njimi ni večine zahodnih držav. Pozivi državam k priznanju so se okrepili po izraelski ofenzivi na Gazo, v kateri je bilo od oktobra lani ubitih skoraj 36.000 ljudi. Tri nove evropske države so jo priznale 28. maja.

Palestino priznavajo številne države na Bližnjem vzhodu in v Afriki, ne pa ZDA, Kanada in večina držav zahodne Evrope. Minuli torek so jo po napovedih priznale Španija, Norveška in Irska.

Sledi časovni pregled prizadevanj Palestincev za oblikovanje svoje države, ki ga je pripravila francoska tiskovna agencija AFP.

1988: Arafat razglasi državo

Med prvo palestinsko intifado oz. vstajo proti izraelski okupaciji palestinskega ozemlja je palestinski voditelj Jaser Arafat 15. novembra 1988 enostransko razglasil neodvisno palestinsko državo z Jeruzalemom kot prestolnico. Državo je razglasil v Alžiru na srečanju palestinskega nacionalnega sveta v izgnanstvu, ki je sprejel kot cilj rešitev dveh držav z neodvisnima Izraelom in Palestino, ki bi obstajala eden ob drugem.

Le nekaj minut zatem je Alžirija kot prva država uradno priznala neodvisno Palestino, ki vključuje Zahodni breg in Gazo, ki ostajata pod izraelsko okupacijo.

V nekaj tednih se je pridružilo več deset drugih držav: večina arabskih držav, Indija, Turčija, večina Afrike in več držav srednje in vzhodne Evrope, med njimi Poljska, Madžarska, Bolgarija, Romunija in tedanja Češkoslovaška.

Tudi nekdanja Jugoslavija je Palestino priznala novembra 1988, Slovenija pa po razglasitvi svoje samostojnosti tega priznanja ni obnovila. Slovenija sicer Palestinsko upravo (PU) priznava kot legitimno predstavnico palestinskega naroda in ima od leta 2007 v Ramali na Zahodnem bregu svoj urad.

Naslednji val priznanj je sledil v letih 2010 in 2011, ko je bil bližnjevzhodni mirovni proces v krizi. Več držav Južne Amerike, med njimi Argentina, Brazilija in Čile, se je odzvalo na poziv Palestincev k priznanju njihove države. Prošnja za priznanje je sicer sledila odločitvi Izraela, da odpravi začasno prepoved gradnje naselbin na zasedenem Zahodnem bregu.

2011-2012: Priznanje v Združenih narodih

Mirovni pogovori so zašli v slepo ulico in leta 2011 so se Palestinci odločili, da nadaljujejo svojo kampanjo za polno članstvo države Palestine v Združenih narodih. Poskus ni bil uspešen, je pa Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) oktobra istega leta sprejela Palestince kot polnopravne člane. Zaradi odločitve sta Izrael in ZDA prekinila financiranje organizacije.

Novembra 2012 pa je zastava Palestine prvič zaplapolala pred Združenimi narodi v New Yorku, potem ko je Generalna skupščina z veliko večino potrdila, da postane Palestina država opazovalka nečlanica. Tri leta kasneje je tudi Mednarodno kazensko sodišče sprejelo Palestino kot članico.

Aprila letos je bilo v Varnostnem svetu na pobudo Alžirije vnovič glasovanje o članstvu Palestine v ZN, a so ZDA z vetom preprečile sprejetje priporočila Generalni skupščini ZN, naj Palestina dobi status članice.

2014: Švedska prizna Palestino

Švedska, kjer živi velika palestinska skupnost, je leta 2014 postala prva zahodna članica Evropske unije, ki je priznala Palestino kot samostojno in neodvisno državo. Odločitev Stockholma je sledila mesecem skoraj vsakodnevnih smrtonosnih spopadov v Jeruzalemu.

V odziv na švedsko priznanje je takratni izraelski zunanji minister Avigdor Liberman dejal, da so odnosi na Bližnjem vzhodu precej bolj kompleksni kot sestavljanje pohištva podjetja Ikea.

2024: Nova evropska pobuda

Spričo vojne v Gazi so nekatere evropske države, tudi Slovenija, oživele razpravo o morebitnem priznanju Palestine. Slovenski premier Robert Golob je skupaj s kolegi iz Španije, Irske in Malte konec marca ob robu vrha EU izrazil pripravljenost priznati Palestino, ko bo to lahko učinkovito in bodo okoliščine primerne.

Španija, Norveška in Irska so nato 22. maja sporočile, da bodo 28. maja priznale Palestino. Palestinci so napoved pozdravili kot pomemben trenutek, Izrael pa je ocenil, da gre za nagrajevanje terorizma in napovedal posledice.