Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) bo po besedah njenega predsednika Jeroma Powlla najverjetneje še letos začela nižati ključno obrestno mero, čeprav napredek pri nižanju inflacije na ciljno vrednost dveh odstotkov še ni gotov. Kot je poudaril, Fed obrestnih mer ne bo začel nižati, dokler ne bo prepričan, da je inflacija obvladana.
Inflacija se je v zadnjem letu dni opazno umirila, brezposelnost pa se ni povečala, je po poročanju televizije CNBC med zaslišanjem v ameriškem kongresu povedal Powell in dodal, da delavcev kljub opazni rasti priseljevanja še vedno primanjkuje.
Izpostavil je, da inflacijo poganja rast cen stanovanj.
To so poudarjali tudi demokratski člani odbora za finance, republikance pa je predvsem zanimalo, ali se bo centralna banka znala braniti političnih pritiskov pred volitvami.
Hitrejše nižanje obresti bi dalo zagon gospodarski rasti, kar bi pred novembrskimi predsedniškimi volitvami pomagalo demokratu in aktualnemu predsedniku Joeju Bidnu.
Predsednik odbora republikanec Patrick McHenry je Powella pozval, naj zavrne politično motivirane pritiske, ta pa je zagotovil, da se na politične pritiske ne ozira.
Biden sicer doslej v nasprotju od svojega predhodnika Donalda Trumpa politike centralne banke ni komentiral.
Powell sicer danes oddaja redno poročilo o delu centralne banke v odboru za finance predstavniškega doma kongresa, v četrtek pa nadaljuje v senatnem odboru za bančništvo.
Odbor za odprti trg centralne banke (Fomc) je ključno obrestno mero začel višati marca 2022 in jo od takrat dvignil na raven med 5,25 do 5,50 odstotka.
Stopnja inflacije, vezana na zasebno porabo brez upoštevanja cen energije in hrane, ki jo centralna banka najbolj upošteva pri svoji denarni politiki, je bila januarja na letni ravni 2,8-odstotna oziroma 0,1 odstotne točke nižja kot decembra.