Katastrofalni padec SD: Vsega 2,5% javnomnenjske podpore “ponosne naslednike partije” postavlja na odpad politične zgodovine
Suzana Kos v komentarju Kriza prinaša dolgoročnejše dileme piše o stanju SD. Javnomnenjska anketa o podpori političnim strankam je pokazala katastrofalni padec SD, ki se je z dobrima dvema odstotkoma in pol podpore znašla na zgodovinskem dnu. Avtorica se med drugim sprašuje, če se je vodstvo SD ustrezno odzvalo na afero sodna stavba.
“Afera sodna stavba je torej pričakovano udarila po Socialnih demokratih, a kot kaže, se tudi Robertu Golobu to, da je dolgo pustil krvaveti SD, ni obrestovalo. Ocena vlade namreč še nikoli ni bila tako nizka – negativno in zelo negativno jo ocenjuje več kot 55 odstotkov vprašanih, pozitivno in zelo pozitivno pa le slabih 14 odstotkov. Vprašanje, kako naprej, si bo očitno treba postaviti širše, ne le v okviru SD. Koalicijsko samouničevanje, ki smo mu priča, namreč morda prinaša še nekaj pomembnejšega in dolgoročnejšega ter ni le poskus dokončnega zakulisnega obračuna s SD, o čemer te dni tudi govorijo v stranki. Ob vseh ozadjih stampeda na SD bi se morali Golob in njegovi prišepetovalci zavedati še enega dejstva: po vsaki oseki – ob sedanji je v mulju nasedla SD, a kot rečeno tudi vladna barka – vselej pride plima.”
Po februarski raziskavi javnega mnenja bi zmago slavila SDS pred Gibanjem Svoboda. Še januarja tretjeuvrščeni SD pa najverjetneje ne bi uspelo prestopiti parlamentarnega praga, kaže anketa, ki jo je za časnik Delo izvedla Mediana. Ocena dela vlade je najnižja v tem mandatu, kot negativno delo vlade vidi več kot 55 odstotkov sodelujočih v anketi.
Največ, 23,7 odstotka vprašanih bi obkrožilo SDS, kar je dve odstotni točki več kot pred enim mesecem. Za skoraj enak delež se je povečala tudi podpora Gibanju Svoboda, ki bi jo tokrat izbralo 16,8 odstotka vprašanih.
Levico bi volilo 5,3 odstotka vprašanih, kar je slaba odstotna točka več kot ob prejšnjem merjenju. NSi bi dobila 5,1 odstotka, prejšnji mesec 4,6 odstotka. Na petem mestu je SD, ki bi jo ob prejšnjem merjenju obkrožilo 7,5 odstotka vprašanih, tokrat komaj 2,6 odstotka. Kot navaja Delo, druga največja koalicijska partnerica ni še nikoli od leta 2005 dosegala tako nizkega rezultata.
Stranki Resnica in Vesna bi dobili po 2,4 odstotka, Piratska stranka pa 2,3 odstotka. Sledijo SNS (1,9 odstotka), SLS (1,3 odstotka), Naša dežela (0,3 odstotka) ter Naša prihodnost in Konkretno (po 0,1 odstotka).
Delež tistih, ki jih ni prepričala nobena stranka, je ta mesec že skoraj dosegel tretjino – dobra četrtina anketiranih ne ve, koga bi volila, skoraj sedem odstotkov jih ne bi nikogar.
Ocena dela vlade je tokrat najnižja v tem mandatu. 55 odstotkov vprašanih njeno delo vidi negativno (januarja 47 odstotkov), dobrih 28 odstotkov srednje (januarja 30), pozitivno pa manj kot 15 odstotkov (januarja 20). Vladi so vprašani namenili srednjo oceno 2,28 (januarja 2,55), državnemu zboru pa 2,40 (januarja 2,62).
Na barometru priljubljenosti vodilni ostaja poslanec SDS Anže Logar. Na drugo mesto se je vzpel minister za gospodarstvo Matjaž Han, tretji je vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic, četrta predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Na petem mestu je pravosodna ministrica v odhajanju Dominika Švarc Pipan, ki še nikoli do zdaj ni bila tako visoko na lestvici. Medtem pa je predsednica SD Tanja Fajon končala na zadnjem mestu, z najnižjo oceno, kar jo je kateri od politikov dobil v zadnjih nekaj letih.
Med tistimi, do katerih so bili vprašani ta mesec bolj prizanesljivi kot januarja, so finančni minister Klemen Boštjančič (8. mesto), predsednika opozicijskih NSi in SDS Matej Tonin (12. mesto) in Janez Janša (13. mesto). Slednji se je uvrstil tik pred predsednika vlade in Svobode Roberta Goloba na 14. mestu.
V anketi Mediane za časnik Delo je med 5. in 8. februarjem sodelovalo 720 vprašanih.