Janez Janša: S krepitvijo arbitrarnosti odločanja US, kaj bo obravnavalo in kaj ne, se bo bistveno zmanjšala zaščita temeljnih človekovih ustavnih pravic!
Ustavna komisija DZ je danes začela razpravo o vladnem predlogu za začetek postopka za spremembo 160., 161. in 162. člena ustave z osnutkom ustavnega zakona. Predlog uvaja diskrecijsko pravico ustavnega sodišča pri izbiri zadev, ki jih bo obravnavalo. Predlogu so v poslanski razpravi nasprotoval v SDS, podporo so mu izrazili v Gibanju Svoboda.
.@JJansaSDS: O spremembah ustave. Bil sem član prve ustavne komisije ki je prvemu parlamentu predlagala sprejem ustave, poznam dileme, ki so se odpirale glede vloge @UstavnoSodisce in končne odločitve, ki je Ustavnemu sodišču dala velike pristojnosti in tudi veliko odgovornost. pic.twitter.com/iMvc5Gt0bC
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) October 5, 2023
Po besedah ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan je ključna sprememba predvidena uvedba načela proste izbire ustavnega sodišča, katere ustavne pritožbe in katere pobude za oceno ustavnosti bo sprejelo v obravnavo. Pri tem bi sodišče moralo upoštevati tako sistemsko pomembnost zadeve, ali gre torej za pomembno ustavnopravno vprašanje, kot tudi pomembnost zadeve za posameznega vlagatelja ustavne pritožbe, torej težo zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin za pobudnika oz. pritožnika. O tem, katere zadeve bo ustavno sodišče sprejelo v obravnavo, bi odločala manjšina treh ustavnih sodnikov.
.@JJansaSDS: Vse odkar je bila ustava sprejeta, zlasti ko imajo večino v parlamentu stranke tranzicijske levice, se poskuša stvari, ki so bile zacementirane s prvo ustavo, po malem spreminjati. Bilo je že veliko poskusov krepitve položaja predsednika države. pic.twitter.com/VBdVDNHf3w
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) October 5, 2023
S predlogom bi seznam kvalificiranih predlagateljev, ki na ustavno sodišče lahko podajo zahtevo za presojo ustavnosti in jih sedaj določa zakon, zapisali v ustavo. Na ta seznam bi uvrstili tudi predsednico republike. V ustavo bi prenesli določitev pristojnosti ustavnega sodišča. Ob tem bi predvideli možnost, da bi zakonodajalec v prihodnje z zakonom, sprejetim z navadno dvotretjinsko večino, prenesel določene pristojnosti ustavnega sodišča na drugo sodišče. Prenos določenih pristojnosti z ustavnega na upravno sodišče pa predvideva že sam vladni predlog, in sicer ko gre za odločanje o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi ter med samimi lokalnimi skupnostmi, pa tudi za presojo ustavnosti in zakonitosti prostorskih podzakonskih aktov.
.@JJansaSDS: Predsednik države je po ustavi funkcija pisana na sistem parlamentarne demokracije, ne na predsedniški sistem. Ne glede na to, da se to funkcijo neposredno voli. Da se krepi predsedniška vloga, to vpliva na druge in ustvarja sistemsko neravnotežje. pic.twitter.com/WMLufPRxE4
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) October 5, 2023
Ministrica je pojasnila, da je cilj razbremenitev ustavnega sodišča, s čimer bi po njihovem mnenju posledično do odločitev v posameznih zadevah prišli mnogo hitreje in znotraj razumnega roka, kar je v zadnjih letih vse večji problem tudi pri ustavnem sodišču. Menijo tudi, da bi se okrepila vloga ustavnega sodišča v sistemu varstva ustavnosti, človekovih pravic in temeljnih svoboščin. S predlaganim pristopom pa je tudi poudarjena vloga rednih sodišč pri varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v posameznih za zadevah, je dejala. Rešitve temeljijo na predlogu, ki ga je vlada predlagala leta 2010, a ni dobil zadostne podpore ustavne komisije za začetek postopka za spremembo, je pojasnila.
.@JJansaSDS: Predsednik države je po ustavi funkcija pisana na sistem parlamentarne demokracije, ne na predsedniški sistem. Ne glede na to, da se to funkcijo neposredno voli. Da se krepi predsedniška vloga, to vpliva na druge in ustvarja sistemsko neravnotežje. pic.twitter.com/WMLufPRxE4
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) October 5, 2023
Po besedah predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta ustavno sodišče zelo podpira razmislek o tovrstnih spremembah, da te potrebuje, pa opozarjajo že vrsto let.
.@JJansaSDS: Rešitev, ki se predlaga, je protislovna. Predsednik države nima pravice veta in mora podpisati zakon, ki pride na mizo. Potem pa naj bi mu dali možnost, da to izpodbija na Ustavnem sodišču. To je rahlo shizofreno. To nima teže in je v delnem nasprotju z izvorno… pic.twitter.com/2ak57bCUcW
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) October 5, 2023
Predlaganim spremembam pa nasprotujejo v SDS. Po besedah Branka Grimsa bo prihajalo do tega, da bodo navadni državljani še težje prišli do učinkovitega varovanja človekovih pravic. Janez Janša meni, da arbitrarnost odločanja ustavnega sodišča, kaj bo obravnavalo, obstaja že sedaj, saj se nekatere stvari obravnavajo, druge pa “tam ležijo leta in leta”. S krepitvijo te arbitrarnosti, ki bi zdaj postala sistemska, pa se po njegovih besedah bistveno zmanjšuje zaščita temeljnih človekovih ustavnih pravic v sistemu.
.@JJansaSDS: Če bi funkcija predsednika imela pravico veta, potem je logično, da veto zadrži izvajanje zakona in ga da v presojo ustavnemu sodišču. A te pravice nima, ker je premočno orožje v parlamentarnem sistemu. Zgolj neko kopičenje protislovnih pristojnosti nima smisla. pic.twitter.com/G62lExcpxd
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) October 5, 2023
Poslanec SDS Franc Breznik, ki se je navezal tudi na predlog ustavnih sprememb pri imenovanju sodnikov in sodnem svetu, je predlagateljem očital, da rušijo “arhitekturo slovenske ustave”. Janša, ki je prav tako razpravljal širše o ustavnih spremembah, pa je ocenil, da gre za težnjo po reduciranju temeljne ustavne pristojnosti zakonodajalca.
.@JJansaSDS: Naslednji poskus, ki se cementira z ustavo, je volilni sistem, ki odgovarja tranzicijski levici. Torej proporcionalni volilni sistem, s katerim lahko narediš iz najmanjše stranke kick-makerja in je dovolj, da imaš vpliv na to malo stranko in tako držiš v šahu… pic.twitter.com/NFRHqbsTJ9
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) October 5, 2023
“Pravica, ki obstaja samo v teoriji in do katere nimajo dostopa, državljanom in državljankam čisto nič ne pomaga,” je ob podpori predlogu pojasnila poslanka Svobode Lucija Tacer. Urška Klakočar Zupančič (Svoboda) pa je poudarila, da sta določena dva kriterija pri odločanju o sprejetju v obravnavo. Glede na to, da ustavni sodniki so oz., kot je dejala, bi vsaj morali biti ljudje z visoko moralno integriteto in izjemnim pravnim znanjem ne dvomi, da bodo znali presoditi, katere pritožbe kriterij resnično izpolnjujejo.
.@JJansaSDS: Zdaj je predlog, da se ukinjajo volilni okraji, ki so bili sprejeti zato, da bi se delno omilil vpliv centralizacije tega. Potem so tu poskusi, da se neka obča pravila daje v ustavo, kot je pravica do pitne vode. V tem primeru bi lahko tudi pravico do čistega zraka… pic.twitter.com/d4idcvNBba
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) October 5, 2023
Tacer je predlagala, da bi v skladu s parlamentarno prakso poslanske skupine pozvali k predlaganju kandidatov v strokovno skupino. Glede na obsežnost in kompleksnost predloga, pa tudi današnjo razpravo, bi bila tokrat na mestu nekoliko okrepljena strokovna skupina, s člani ne le iz vrst akademskih krogov, ampak tudi z izkušnjami v ustavnosodnem odločanju, je ocenil predsednik ustavne komisije Jožef Horvat (NSi). Zato je predlagal, da bi vsaka poslanska skupina tokrat v strokovno skupino predlagala dva, in ne le enega člana. S tem se poslanka Svobode ni strinjala. Med drugim je dejala, da strokovna skupina že od začetka mandata opravlja posvetovanja in se lahko posvetuje tudi z nekdanjimi ustavnimi sodniki. Ker so sejo morali prekiniti, pa komisija odločitve o tem danes še ni sprejela.
Je pa Horvat napovedal, da bo naročil raziskovalno nalogo s primerjalnim pregledom ureditve na tem področju v državah EU. Po besedah pravnika Igorja Kaučiča, ki se je s Horvatom strinjal o smiselnosti oblikovanja širše strokovne skupine, je potrebno tudi znanje iz ameriške ustavnosodne prakse, saj gre v osnovi za ameriško zadevo, ki je v Evropi manj znana.