Po osmih mesecih več kot 36.000 nezakonitih prehodov meje: V SDS za sklic SNAV-a o migracijah in širši varnostni situaciji v državi

V SDS v luči vse večjega števila nezakonitih prehodov meje predlagajo takojšen sklic nujne seje Snava na temo migracij in širše varnostne situacije v državi. Vladi predlagajo več nadaljnjih korakov, med drugim sestanek z odgovornimi v hrvaški vladi in stalni policijski nadzor na delih meje z največjim številom nezakonitih prehodov.

“Skrbijo podatki o velikem povečanju kriminala v bližini migrantskih centrov, pa tudi drugod,” je ob pozivu vladi k takojšnjemu sklicu nujne seje Sveta za nacionalno varnost (Snav) na družbenem omrežju X zapisal prvak SDS Janez Janša.

V zapisu je med drugim navedel še, da je Slovenija in z njo del EU “tik pred viškom velikega migrantskega vala”, pristojne službe nekaterih držav pa so že na začetku poletja opozarjale na “vročo migrantsko jesen”. Kot je še navedel Janša, so v SDS že na seji Snava julija letos predlagali, da obravnavajo tudi informacije o povečanem pritisku nezakonitih migracij in pravočasno predlagajo ustrezne ukrepe. “Ta predlog SDS je bil na seji arogantno zavrnjen,” je navedel Janša.

Ignoranco ob tem očita tudi premierju Robertu Golobu, ki je v ponedeljek ob začetku rednega plenarnega zasedanja odgovarjal na poslansko vprašanje poslanke SDS Anje Bah Žibert o porastu nezakonitih migracij, pri čemer je po navedbah Janše v “oči zbodla velika praznina pri ponujenih vladnih rešitvah”. Ocenjuje, da slednje ne bi smele biti “vesoljska znanost”, saj Slovenija ni ne prva in ne edina država, ki se sooča z migrantskim valom. Prav tako se v taki situaciji ni znašla prvič. “Novo je zgolj dejstvo, da se je schengenska meja premaknila južno od nas in da ima danes Slovenija za razliko od migrantskega vala iz leta 2015 na voljo ukrepe, kot jih je takrat imela npr. sosednja Avstrija,” je izpostavil prvak opozicije.

Hkrati je ocenil, da vse kaže na to, da bo Italija sama ali ob pomoči EU v naslednjih tednih vsaj delno zaustavila “migrantski val pred svojimi obalami, zato se bo pritisk na ‘Balkansko pot’ še okrepil”.

V SDS zato vladi svetujejo, naj situacije ne podcenjuje, temveč se loti dela in sprejme nadaljnje korake. Med smiselnimi sami med drugimi navajajo nujen sestanek z odgovornimi v hrvaški vladi, na katerem naj Slovenija terja zaustavitev nezakonitih prihodov preko zunanje in schengenske meje EU in hkrati ponudi pomoč v ljudeh in tehniki pri varovanju meje. Predlagajo tudi nujen sestanek z odgovornimi v vladah vseh tistih članic EU, ki so prizadete zaradi balkanskega migrantskega vala z namenom organizirati močne mejne sile za pomoč Hrvaški pri varovanju zunanjih meja EU, in takojšnjo vzpostavitev stalne policijske prisotnosti in stalnega policijskega nadzora na tistih delih meje s Hrvaško, kjer je število nezakonitih prehodov največje.

V primeru neodzivnosti sosednjih držav v največji opozicijski stranki kot smiselno ocenjujejo tudi ponovno začasno vzpostavitev mejne kontrole na celotni meji s Hrvaško z namenom polnega nadzora in omejitve prehodov za vse, ki niso državljani članic EU. Zavzeli so se tudi za proaktivno politiko v Bruslju, s katero bi dosegli sofinanciranje predlaganih ukrepov iz EU virov.

Premier Golob je sicer v ponedeljek na seji DZ poudaril, da je problematika nedovoljenih migracij eden največjih izzivov celotne EU, ki pa ima zelo jasno izdelano strategijo, da se je treba z vprašanjem migracij srečevati v izvornih državah, s katerimi je EU v dogovorih. V Sloveniji imamo srečo, da smo tranzitna država, je dodal, SDS pa očital, da so migracije “na ekstremni desnici priljubljena tema za pridobivanje točk na račun strašenja ljudi”.

Število nezakonitih prehodov meje se sicer po podatkih policije povečuje. V prvih osmih mesecih letos so jih obravnavali 36.137, medtem ko jih je bilo lani v enakem obdobju skoraj trikrat manj oziroma 13.601.

Policija je v prvih osmih mesecih letos obravnavala 36.137 nezakonitih prehodov državne meje, medtem ko je lani v enakem obdobju teh bilo skoraj trikrat manj oziroma 13.601. Največ je še naprej državljanov Afganistana, ki predstavljajo več kot četrtino vseh nezakonitih migrantov, sledijo državljani Maroka in Pakistana.

Do konca avgusta so na območju novomeške policijske uprave zabeležili skoraj 76 odstotkov vseh nedovoljenih prehodov meje, medtem ko so jih na območju koprske uprave obravnavali dobrih 17 odstotkov.

Veliko višje kot lani je bilo v tem času tudi število izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito. Skupaj so jih v osmih mesecih zabeležili 34.658, v enakem obdobju leta 2022 pa so jih evidentirali 10.183. Največ je bilo državljanov Afganistana, precej prosilcev pa je tudi iz Maroka, Pakistana, Bangladeša in Rusije.

STA objavlja tabele s podatki o številu nezakonitih prehodov meje v prvih osmih mesecih leta 2023 in primerjavo z enakim obdobjem lani glede na državljanstvo, po policijskih upravah ter o številu izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito, pa tudi tabelo o številu oseb, ki so jih tuji varnostni organi vrnili slovenskim oziroma slovenski organi tujim. Prav tako so objavljene tabele o številu prošenj za mednarodno zaščito in številu odobrenih prošenj ter številu prosilcev in njihovi nastanitvi na 18. septembra 2023.

Število nezakonitih prehodov meje v prvih osmih mesecih 2023 in 2022 glede na državljanstvo

državljanstvo število prehodov

2023 2022

Afganistan 9755 1966
Maroko 5605 149
Pakistan 3771 1315
Bangladeš 2956 1309
Rusija 2419 55
Indija 1378 1291
Nepal 1309 479
Kuba 1291 471
Turčija 1208 650
Sirija 847 158

ostali 5598 5758

skupaj 36.137 13.601

Število obravnavanih nezakonitih prehodov meje v prvih osmih mesecih 2023 in 2022 po policijskih upravah

PU število prehodov

2023 2022

Novo mesto 27.420 4414
Koper 6295 5846
Ljubljana 820 455
Murska Sobota 530 349
Maribor 406 1934
Nova Gorica 335 261
Celje 230 299
Kranj 101 43
Število izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito v prvih osmih mesecih 2023 in 2022

državljanstvo število izraženih namer

2023 2022

Afganistan 9569 1826
Maroko 5585 122
Pakistan 3734 1089
Bangladeš 2896 1048
Rusija 2411 40
Indija 1352 1182
Kuba 1291 467
Nepal 1287 304
Turčija 1195 419
Sirija 828 117

ostali 4510 3569

skupaj 34.658 10.183
Število oseb, vrnjenih slovenskim policistom in vrnjenih tujim varnostnim organom v prvih osmih mesecih 2023 in 2022

                vrnjeni                    vrnjeni
         slovenskim policistom     tujim varnostnim organom

država 2023 2022 2023 2022

Italija 87 34 13 44
Avstrija 40 34 11 13
Hrvaška 4 6 140 1489
Madžarska 4 5 12 25

letališča 144 203 21 43

skupaj 279 282 205 1865
Število prošenj za mednarodno zaščito in njihov status v prvih osmih mesecih 2023 in 2022

                                  število

status 2023 2022

skupaj prejetih prošenj 4675 4964

zahteva za ponovni postopek 23 19
ponovni postopek 35 18
rešene zadeve 3903 4987
priznan status 70 148
zavrnjene prošnje 126 59
ustavitev postopka 1441 2766
zavržene prošnje 2266 2014
preselitev 0 0
relokacija 0 0
Število prosilcev za mednarodno zaščito in njihova nastanitev na dan 18. 9. 2023

nastanitev število

azilni dom 235
Kotnikova ulica, Ljubljana 90
Logatec 43
Postojna 0
razseljeni 15

ostalo 34

skupaj 429

čakajoči na podajo prošnje 880
Število oseb s priznano mednarodno zaščito in njihova nastanitev na dan 18. 9. 2023

nastanitev število

integracijska hiša Ljubljana 5
integracijska hiša Maribor 18
stanovanja, ki jih določi vlada 6
azilni dom 1
zmogljivosti urada za oskrbo in integracijo migrantov 4
Kotnikova ulica, Ljubljana 1
Logatec 3
dijaški domovi 2
zasebna nastanitev 837
krizni center za mlade 1

tujina 160

skupaj 1038
Število nezakonitih prehodov po posameznih letih v zadnjem desetletju

leto število

2013 914
2014 768
2015 360.213
2016 1148
2017 1930
2018 9149
2019 16.099
2020 14.592
2021 10.198
2022 32.042
2023 36.137 (podatek je za prvih osem mesecev)
Število nezakonitih prehodov po mesecih v letu 2023

mesec število

januar 2492
februar 2670
marec 2971
april 3499
maj 3824
junij 4818
julij 6597

avgust 9266

skupaj 36.137