Svobodnjaki še dalje ščitijo nesposobnega Loredana Bešiča, a s tem delajo nepopravljivo škodo slovenskemu zdravstvenemu sistemu in se očitno požvižgajo na paciente, ki ne morejo do zdravstvenih storitev!?

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan še uživa podporo stranke Svoboda. Kot je za Odmeve TV Slovenija včeraj še dejala podpredsednica stranke in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, o tem sicer na sedemurnem srečanju Svobode danes na Brdu pri Kranju niso govorili, saj so se posvetili vsebini, posebej zdravstveni reformi, pri kateri vztrajajo.

“Dokler uresničuje koalicijske zaveze in udejanja naše vrednote, uživa naše zaupanje,” je o ministru dejala Klakočar Zupančič in dodala, da ima tudi njeno podporo. “Vem, da se pri svojem delu spopada z mnogo različni interesi. Verjamem, da ga vodi vrednota, ki smo ji zavezani, to pa je ohranitev in krepitev javnega zdravstva,” je dodala.

O dogajanju med ministrom in strateškim svetom za zdravstvo, ki ga je imenoval premier Robert Golob in ga vodi kirurg Erik Brecelj, je podpredsednica Svobode ocenila, da gre za “čudno situacijo, ne le za državljane, ampak marsikoga v politiki”.

Izrazila je upanje, da se bodo minister, premier in vodja sveta usedli ter se dogovorili o nadaljnjem delu. “Spoštujem vse tri in verjamem, da se zavedajo, da moramo urediti zdravstvo v dobro državljanov,” je dejala. Po njenem prepričanju zdaj ni čas “za notranje razprtije, ki jih morda na ideološki ravni čutijo med sabo”.

Na vprašanje o tem, ali minister izpolnjuje zavezo o takojšnjem skrajšanju čakalnih vrst v zdravstvu, je Klakočar Zupančič priznala, da interventni zakon, ki “je bil vložen z najboljšimi nameni”, ni dosegel cilja skrajšanja čakalnih dob, zato se zdaj popravlja. “Sprejmemo kritiko, se nekaj naučimo iz nje in delamo naprej,” je dodala.

Ker sta bili koalicija in stranka “že takoj v začetku mandata soočeni s tolikšnimi ovirami”, je po besedah Klakočar Zupančič prav, da so zadovoljni z delom, saj so to uspešno prebrodili. Ob tem je poudarila, da so pri doseganju ciljev zavezani pravni državi in želijo spremembe uveljaviti legalno, saj “pravna država za nas ni prazna beseda, kot je bila morda za nekatere druge vlade”.