Zveza Nato je pripravljena na obrambo pred vsako grožnjo iz Moskve ali Minska, je v torek zatrdil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Po njegovih besedah se bodo članice Nata na julijskem vrhu v Litvi dogovorile tudi o okrepitvi obrambe, zlasti z namenom zaščite članic, ki mejijo na Belorusijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Prezgodaj je, da bi lahko dokončno ocenili posledice dejstva, da se je [vodja ruske zasebne najemniške vojske Wagner Jevgenij, op. STA] Prigožin preselil v Belorusijo, in najverjetneje se bo tudi del njegovih sil preselil v Belorusijo,” je po večerji v Haagu, ki jo je gostil nizozemski premier Mark Rutte, dejal prvi mož Nata.
Ob tem je zagotovil, da je Nato Moskvi in Minsku poslal jasno sporočilo, da bo zavezništvo zaščitilo vsako zaveznico in vsak centimeter Natovega ozemlja, ne glede na morebitno prisotnost Wagnerjevih sil v Belorusiji.
Po besedah Stoltenberga Zahod ne sme podcenjevati Rusije kljub kaosu konec tedna, ko so se Prigožinovi wagnerjevci uprli ruskemu vojaškemu vodstvu in krenili proti Moskvi, a upor kasneje prekinili. Kot je dejal, je ključnega pomena, da zaveznice še naprej podpirajo Ukrajino v boju proti ruski invaziji in da tlakujejo pot za članstvo Kijeva v Natu.
Rutte pa je med drugim zavrnil ponedeljkove trditve ruskega predsednika Vladimirja Putina, da si Zahod želi, da bi se Rusi pobijali med seboj. “Zavračam Putinove včerajšnje trditve, da si na Zahodu želimo, da bi Rusija zapadla v notranji kaos – nasprotno, nestabilnost v Rusiji povzroča nestabilnost v Evropi,” je poudaril.
Litovski predsednik Gitanas Nauseda, ki se je prav tako udeležil večerje, je v ponedeljek v luči Wagnerjevega upora in odhoda Prigožina v Belorusijo pozval h krepitvi vzhodnega krila Nata. Isti dan je Nemčija sporočila, da namerava v Litvi, ki bo 11. in 12. julija gostila vrh zavezništva, namestiti dodatnih 4000 vojakov.