V nekaterih političnih strankah že stekle predpriprave na evropske volitve čez leto dni

Po lanskem supervolilnem letu se bodo stranke čez dobro leto znova pomerile, in sicer za mesta na evropskem političnem parketu. Nekatere stranke so tako že sprožile postopke evidentiranja kandidatov, o morebitnih imenih in favoritih za nosilce list so še skrivnostne. O vnovični kandidaturi sicer razmišlja večina aktualnih evropskih poslancev.

Barve Slovenije v Bruslju zastopa osem poslancev. Aktualni poslanski postavi so volivci mandat v Evropskem parlamentu podelili na volitvah leta 2019.

Takrat so se za sedeže v središču evropske politike potegovali kandidati 14 strank in list. Ob skoraj 29-odstotni volilni udeležbi je s tremi osvojenimi poslanskimi mandati slavila skupna lista SDS in SLS, sledili sta takrat vladajoča LMŠ in SD s po dvema poslanskima mandatoma in NSi z enim poslanskim mandatom.

Dobro leto pred naslednjimi volitvami so nekateri aktualni evropski poslanci že izrazili pripravljenost na vnovično kandidaturo. V strankah ob tem, vsaj v ozadju, že potekajo premisleki o strategiji, s katero se bodo podale na naslednje volitve, večina pa bo s postopki evidentiranja kandidatov začela v naslednjih mesecih.

V strankah iz družine EPP v naslednjih mesecih prvi koraki do oblikovanja kandidatnih list

V treh slovenskih strankah, SDS, SLS in NSi, ki pripadajo evropski družini Evropske ljudske stranke (EPP), formalnih postopkov za oblikovanje kandidatnih list za prihajajoče volitve še niso začeli.

To so za STA potrdili tudi v SDS, ki jo v Evropskem parlamentu trenutno zastopata nosilec liste na zadnjih evropskih listah Milan Zver in Romana Tomc. Odgovorov na vprašanja o tem, ali se bodo na volitve podali s samostojno kandidatno listo ali dopuščajo možnost vnovičnega povezovanja ter ali aktualna poslanca ob odločitvi za morebitno ponovno kandidaturo uživata podporo stranke, v SDS niso podali.

Tomc dokončne odločitve o ponovni kandidaturi še ni sprejela. “Je pa velika verjetnost, da se bom potegovala za še en mandat. Odzivi glede rezultatov mojega dela tako na terenu kot v stranki so dobri in me spodbujajo k tej odločitvi,” je navedla za STA. Njen strankarski kolega Zver se medtem za STA ni odzval.

NSi bo do poletja začela postopke evidentiranja kandidatov, temu bo sledil tudi osnovni nabor kandidatov, končno listo pa bodo oblikovali nekaj mesecev pred volitvami. Njihova evropska poslanka Ljudmila Novak ob ugibanjih, ali se bo kljub visoki javnomnenjski podpori po preteku mandata umaknila iz evropske politike, pa za zdaj odgovarja le, da “o tem še ni bilo sprejete odločitve”.

V SLS, ki ji je sodelovanje z NSi in SDS na volitvah 2014 in 2019 prineslo predstavnika v evropski politiki, ocenjujejo, da je stranka pri svojem delovanju na evropski ravni uspešna, kar po njihovem mnenju dokazujeta tudi dva zaporedna mandata njihovega poslanca Franca Bogoviča.

Bogovič je namreč obakrat v Evropski parlament prišel s preferenčnimi glasovi. Leta 2019 je bil na skupni listi s SDS sicer zapisan šele na četrto kandidatno mesto, leta 2014 pa je bil na skupni listi z NSi postavljen celo na zadnje mesto. Kar pomeni, da sta partnerici računali na glasove SLS, a želeli z njimi bržkone omogočiti poslanski mandat svojim članom, pa jim je Bogovič s svojo priljubljenostjo med volivci prekrižal načrte.

Tako je denimo SDS leta 2019 dobila enega poslanca manj kot leta 2014, upoštevajoč še Bogoviča pa je najuspešnejša slovenska lista ostala pri treh poslancih. Obenem pa je NSi obdržala le eno poslansko mesto, leta 2014 pa je z Bogovičem skupna lista dobila dve mesti.

V SLS so prepričani, da bodo pomemben faktor tudi na naslednjih evropskih volitvah. “Ni skrivnost, da si nas kot ljudsko stranko želi več političnih opcij,” je optimističen predsednik SLS Marko Balažic, ki pa za zdaj še ne razkriva, kako se bo stranka podala na volitve, saj da so “na mizi absolutno vse karte”.

SD začela z evidentiranjem kandidatov, obeta se zanimiva bitka za nosilca liste

Medtem so v SD (S&D) že odprli postopke evidentiranja kandidatk in kandidatov. O načinu nastopa in kandidatni listi bodo razpravljali še organi stranke, glede potencialnih kandidatov pa so v stranki še skrivnostni.

Oba poslanca, ki na evropski ravni zastopata barve stranke, Milan Brglez in Matjaž Nemec, pa sta že napovedala, da se želita potegovati za nov poslanski mandat. Brglez, ki mu je preboj v Evropski parlament uspel s preferenčnimi glasovi volivcev, je pripravljen ponovno kandidirati, ker je, kot pravi, na evropski ravni še veliko za postoriti na področjih varovanja otrokovih pravic, pravic starejših in varstva voda. Uradno o svoji kandidaturi še ni govoril z nikomer, a njegovo kandidaturo podpira tako teren kot vodstvo stranke, je navedel za STA.

Svoje delo želi nadaljevati tudi Nemec, ki je mandat evropskega poslanca nastopil po tistem, ko je zaradi nezdružljivosti funkcij ob izvolitvi v DZ mandat prenehal nosilki liste Tanji Fajon. Ta je pozneje kot predsednica stranke postala tudi zunanja ministrica.

Nemec se do razprave na organih stranke sicer osredotoča na realizacijo zastavljenih projektov, je zapisal v odzivu za STA.

Je pa v stranki ob tem pričakovati pestro debato ob izbiri nosilca kandidatne liste, za kar se bosta sodeč po njunih aktivnostih v zadnjih mesecih bržkone potegovala oba aktualna evropska poslanca.

Gibanje Svoboda prvič na evropske volitve, pred stranko še odločitev o povezovanju na evropski ravni

Tudi v največji vladni stranki Gibanje Svoboda že pogledujejo proti naslednji politični bitki. Politična novinka se bo na evropske volitve tokrat podala prvič. S pripravami nanje bodo začeli še ta mesec, ko bodo določili postopke za evidentiranje kandidatov.

Svoboda ima sicer od združitve z LMŠ v svojih vrstah tudi dva evropska poslanca, Klemna Grošlja in Ireno Jovevo, ki sta pripravljena ponovno kandidirati na funkcijo evropskih poslancev. V Gibanju Svoboda zatrjujejo, da imata oba poslanca ob odločitvi za ponovno kandidaturo podporo stranke. Obenem pa navajajo, da pogovori o favoritih za nosilca liste še niso stekli. Pričakovati pa je, da se bodo na evropske volitve podali z ambicijo, da preboj v Evropski parlament uspe tudi kateremu od ustanovnih članov stranke, kar bo bržkone vplivalo na odločitev, koga bo stranka uvrstila na vrh kandidatne liste.

Svobodo v prihodnje čaka tudi odločitev o povezovanju s sorodnimi strankami na evropski ravni. “Gibanje Svoboda intenzivno sodeluje z različnimi evropskimi liberalnimi strankami, tako tistimi, ki so članice ALDE, kot z ostalimi v okviru Renew Europe. Sodelovanje se bo v luči priprav na evropske volitve 2024 gotovo še okrepilo,” poudarjajo. Prvak stranke in premier Robert Golob je sicer ob robu vrha EU konec marca dejal, da je Svoboda že del širše skupine Renew, v okviru katere delujeta Joveva in Grošelj, o nadaljnjem povezovanju pa se bodo v stranki odločali po poletju.

Levica začela s predpripravami, v zunajparlamentarnih strankah po večini še brez odločitve o nastopu na evropskih volitvah

Levica medtem ostaja edina stranka aktualnega sklica DZ, ki v Evropskem parlamentu nima svojega predstavnika. V stranki navajajo, da so začeli s predpripravami na volitve, predvsem v obliki programskih izhodišč, v nadaljevanju pa jih čakajo tudi prvi pogovori glede nabora kandidatov, ki bodo stranko zastopali na evropskih volitvah, so pojasnili za STA.

V zunajparlamentarnih strankah, denimo DeSUS in SNS, pa po večini poudarjajo, da je o nastopu na evropskih volitvah še preuranjeno govoriti, odločitev ali se nanje podajo, bodo sprejeli v naslednjih mesecih.