Ministrica Tatjana Bobnar bo v petek podala odstopno izjavo, Lindav v poročilu s stopnjo tajnosti s konkretnimi imeni, kdo je pod Golobom izvajal pritiske na delo policije!

Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je v pismu predsedniku vlade Robertu Golobu zapisala, da bo po vrnitvi iz Bruslja podala odstopno izjavo, so za STA potrdili na ministrstvu za notranje zadeve. Bobnarjeva bi tako utegnila biti prva iz obstoječe ministrske ekipe, ki se bo poslovila od položaja v vladi.

Bobnarjeva se v Bruslju mudi na zasedanju ministrov za notranje zadeve, na katerem bodo med drugim odločali o vstopu Hrvaške, Romunije in Bolgarije v schengen. Glede na program naj bi se v Slovenijo vrnila v petek zvečer.

Da obstaja možnost menjave na čelu ministrstva za notranje zadeve, je postalo jasno po tistem, ko Bobnarjeva ni uspela s predlogom za imenovanje Boštjana Lindava za generalnega direktorja policije s polnim mandatom. Ob tem je namignila na politične pritiske na policijo. Bobnarjeva je namreč v izjavi za medije pretekli petek poudarila, da se mora politika končati pred vrati generalnega direktorja policije. Napovedala je, da bo na tem stališču vztrajala, četudi jo bo to stalo ministrskega mesta.

Premier Golob se je nato v ponedeljek sestal tudi z ministrico Bobnar, po sestanku pa sporočil, da se z ministrico “razhajata glede očitkov o politizaciji dela policije”. O domnevnih pritiskih na policijo je zahteval pojasnila od nje in od v. d. generalnega direktorja policije Lindava in jih danes prejel.

Poročilo Lindava, ki je označeno s stopnjo tajnosti, naj bi bilo zelo podrobno, vsebovalo pa naj bi tudi konkretna imena, kdo je v času mandata sedanje vlade izvajal pritiske na delo policije. Poročilo ministrice Bobnar naj bi bilo na drugi strani bolj splošno, poroča Večer.

Pred volitvami so sicer v Gibanju Svoboda za STA na vprašanje, ali bi zamenjali ljudi na ključnih mestih v varnostnih strukturah, odgovorili, da si zaposleni v varnostno-obrambnih ter zaščitno-reševalnih organih in službah zaslužijo strokovno in ne politično vodstvo. Napovedali so, da bodo zlorabe in škodljive vplive politike na institucije preprečevali z nadaljnjo profesionalizacijo in krepitvijo ustreznega civilnodružbenega nadzora.

Gre za prvo ministrsko menjavo obstoječe vlade Roberta Goloba, ki je mandat nastopila 1. junija letos. Do več sprememb ekipe pa bo prišlo še po uveljavitvi novega zakona o vladi.

Predsednik vlade Robert Golob naj bi se po informacijah STA na napovedano odstopno izjavo Bobnarjeve odzval popoldne.

MNZ: Bobnarjeva bo konkretne navedbe o političnih pritiskih naznanila državnemu tožilstvu

Odhajajoča ministrica Tatjana Bobnar bo konkretne navedbe o političnih pritiskih naznanila državnemu tožilstvu, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve. Policija pa bo preučila možnosti, da se javnost seznani z vsebino poročila v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, so dodali.

Z ministrstva za notranje zadeve so za STA posredovali poročilo, ki ga je ministrica za notranje zadeve Bobnar danes poslala premierju Robertu Golobu in v katerem ga obvešča, da bo po vrnitvi s službene poti v Bruslju podala pisno odstopno izjavo. V njem omenja politične pritiske, pri čemer je ministrica predsednika vlade s konkretnimi pritiski soočila že na ponedeljkovem sestanku, so navedli na ministrstvu.

Dodali so, da bo policija prav tako preučila možnosti, da se javnost seznani z vsebino poročila v. d. generalnega direktorja policije Lindava, pri čemer bo tehtala potrebo po varovanju podatkov in interesom javnosti, da se seznani z informacijami, ki so v javnem interesu.

Ministrica je v poročilu oz. izjavi najprej na kratko povzela delo ministrstva in med drugim navedla, da so si ob nastopu funkcije z ekipo zastavili cilj ponovne vzpostavitve strokovnosti in neodvisnosti ter zaupanja v policijo.

“V veliki meri nam je to tudi uspelo,” je navedla. Med drugim je naštela, da so izvedli tudi nadzore nad delom policije v času protestov prejšnje vlade, “v skladu z zakonodajo izpeljali upravičene kadrovske menjave v policiji in MNZ, izvedli več revizij spornih projektov”.

“Naše premise so bile demokratizacija policije, dosledno spoštovanje človekovih pravic in njena usmerjenost v lokalno skupnost, k ljudem, katerim služi,” je navedla.

“Izpolnili smo torej vse, kar smo obljubili javnosti in smo lahko sami storili na ministrstvu,” je navedla.

Za uspešno nadaljevanje dela pa je nujno zagotoviti kontinuirano, strokovno in visoko profesionalno vodstvo policije, je dodala. Ocenjuje namreč, da je odločitev, da policija daljši čas nima stabilnega vodstva, pravzaprav poskus njene destabilizacije.

“Tvoja odločitev, da mojemu predlogu za imenovanje Boštjana Lindava za poln mandat na mesto generalnega direktorja policije ne slediš, je brez primere v zgodovini policije in po mojem mnenju predstavlja oviro za učinkovit razvoj sistema,” je navedla in dodala, da enako velja za zadrževanje imenovanja Slavka Koroša na mesto direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge.

Zapisala je, da kot ministrica želi delovati z ekipo, ki jo izbere sama, odrekanje te možnosti pa ocenjuje za obliko političnega pritiska. Med konkretnimi primeri, ki jih razume kot politični pritisk, je navedla še stališče Goloba, da je do neimenovanja Lindava prišlo, ker z Bobnarjevo nista uresničila pričakovanj o čiščenju policije. Omenila je še izjave v medijih iz vrst Gibanja Svoboda, ter sms, ki ga je prejela od njene predstavnice za odnose z javnostmi Vesne Vuković, v katerem je ta izrazila dvom o tem, ali bo preiskava strganih plakatov stranke v Novi Gorici izvedena korektno, saj da “se ve, kdo vodi policijsko upravo Nova Gorica”.

Bobnarjeva v dopisu Golobu navaja še, da je demokratična policija, ki deluje zgolj na podlagi prava in stroke, predpogoj svobode ljudi. “Prejšnja vlada je policiji naredila veliko škode (…) ugled policije je posledično drastično padel, ogrožena je bila svoboda ljudi, čemur so se ljudje uprli, nenazadnje tako, da so izvolili oblast, ki jim je obljubila svobodo,” je navedla.

A nova vlada se mora po njenih besedah zavedati, da “depolitizacije policije ne bo mogoče vzpostaviti zgolj z rušenjem tega, kar je policija postala pod prejšnjo vlado”, je opozorila. “Gre za postopen, počasen, zlasti pa strokoven proces, ki ga mora izpeljati policija sama. Depolitizacije policije se ni mogoče lotiti s pristopi, ki so sprva pripeljali do politizacije,” meni Bobnarjeva, sicer tudi nekdanja generalna direktorica policije in dodaja, da je to srž nesoglasja med njo in Golobom: “Drži, da se precej razhajava v pogledih na politične pritiske kot tudi na postopek depolitizacije policije.”

Ocenjuje, da ji je bila odvzeta možnost, da bi s svojimi dejanji lahko utrjevala ugled pravne države. In tudi zato se je odločila, da odstopi.

Odstopno izjavo bo pisno podala po vrnitvi z zasedanja notranjih ministrov v Bruslju.