[Izgubljene minute predstavljajo most med življenjem in smrtjo] Za Bled in Bohinj morebitno krčenje nujne medicinske pomoči povsem nesprejemljivo!

Predlog reorganizacije mreže nujne medicinske pomoči je močno razburil tudi turistične občine, zlasti Bled in Bohinj, kjer si zadnja leta prizadevajo za krepitev zdravstvene oskrbe ob vrhuncih turistične sezone. Kot opozarjajo, je pot z Jesenic dolga, še posebej v času prometnih zastojev, potrebe po oskrbi pa zlasti med vikendi zelo velike.

Kot je za STA dejal bohinjski župan Jože Sodja, je že sedanje stanje dostopnosti do nujne medicinske pomoči v Bohinju relativno slabo, saj reševalno vozilo z Bleda v prometni gneči potrebuje preveč časa. Zato so v Bohinju že to poletje skušali organizirati ekipo, ki bi bila z reševalnih vozilom med vikendi prisotna v njihovih krajih.

Zdravstvena stroka jim je zaradi logističnih težav to odsvetovala. Zato so se osredotočili na to, da bi najbližjo reševalno postajo, ki je sedaj na Bledu, okrepili in opremili s še kakšnim reševalnim vozilom, da bi vsaj na ta način omogočili hitrejšo zdravstveno oskrbo.

Kot je opozoril Sodja, se v Bohinju poleti število ljudi zaradi stacionarnih gostov in dnevnih obiskovalcev močno poveča. “Že zaradi tega je dežurni zdravnik nujen,” je izpostavil župan. Ob tem je poudaril, da bi bil premik dežurnega zdravnika z Bleda celo na Jesenice za Bohinjce vsekakor nesprejemljiv, saj so Jesenice tudi brez prometnih zamaškov oddaljene eno uro vožnje. “To je zelo zelo od rok in na ta način bi se nam življenjski pogoji zelo poslabšali,” je poudaril.

Tudi za Bled bi bila reorganizacija po predlogu, ki je nedavno prišel v medije, nesprejemljiva, je povedal novi blejski župan Anton Mežan, ki bo vodenje občine prevzel prihodnji teden. “Sploh si ne predstavljam, da bi 8000 prebivalcev, pa 9000 stacionarnih gostov in še veliko enodnevnih obiskovalcev, pa tudi vsi, ki gredo naprej v Gorje, na Pokljuko ali Bohinj bili brez dežurne službe. To je enostavno nemogoče. To se ne bo zgodilo. Tega ne bomo dovolili,” je poudaril Mežan.

Kot je napovedal, bodo pri tem skupaj nastopili z ostalimi župani občin zgornje Gorenjske, ki se bodo prihodnji teden sešli na redni koordinaciji. Predvidoma bodo pripravili pismo z vsemi pojasnili in utemeljitvami, zakaj se kaj takega ne sme zgoditi. “Ne samo Bled, temveč širša okolica, je preveč bogata z domačini, turisti in vsem tranzitom, da bi si lahko kaj takega privoščili,” je izpostavil Mežan. Zatrdil je, da bodo ubrali vse možne poti, da se to ne bi zgodilo.

Zaenkrat sicer ni še nobene uradne odločitve glede krčenja mreže nujne medicinske pomoči. Predlog, ki je zaokrožil v javnosti, je namreč zgolj delovni dokument, o katerem se mora stroka še uskladiti, je zatrdil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Vendar pa, kot je poudaril Sodja, je tam, kjer je dim, tudi ogenj. Zato je pomembno, da že sedaj odločno nastopijo proti takšnemu ukrepu.

Ta je na Bledu in v Bohinju nesprejemljiv tudi za zdravstveno stroko. Kot je opozoril direktor območne enote Osnovnega zdravstva Gorenjske za zdravstvena domova Bled in Bohinj Leopold Zonik, je Slovenija med seboj različna in pri organizaciji je treba upoštevati specifiko posameznih krajev.

“Bled in Bohinj sta močni turistični destinaciji in kot taki potrebujeta stalno delujočo nujno medicinsko pomoč, tudi ob sobotah in nedeljah ter ponoči,” je poudaril Zonik. Takšno nujno medicinsko pomoč sedaj obema krajema zagotavlja Zdravstveni dom Bled z reševalno postajo in ob pomoči zdravnikov iz Zdravstvenega doma Bohinj.

Zonik je spomnil, da so eno redkih območij v državi, kjer jim uspelo privabiti, izobraziti in zaposliti mlade zdravnike. S pomočjo ministrstva za zdravje in občin pa so zagotovili tudi sredstva za prizidek k blejskemu zdravstvenemu domu. Jeseni se je tako začela gradnja novih prostorov ambulante nujne medicinske pomoči.

Zato se Zonik z morebitno ukinitvijo 24-urne dežurne službe nujne medicinske pomoči na Bledu nikakor ne strinja. “Da bi nujno medicinsko pomoč ob sobotah, nedeljah in ponoči prevzel urgentni center ob Splošni bolnišnici Jesenice, ni strokovno utemeljeno. Izgubljene minute predstavljajo most med življenjem in smrtjo. Ne smemo narediti koraka nazaj,” je opozoril.