(Inovativna celična imunoterapija) Anže Smole z NIB z mednarodno ekipo pomembno prispeval k razvoju inovativnih terapij za raka

0

Anže Smole z Nacionalnega inštituta za Biologijo (NIB) je prvi in eden od dveh vodilnih avtorjev odmevne znanstvene objave s področja celične imunoterapije s celicami CAR-T. Z njo so postavili pomembne temelje za razvoj inovativnih celičnih imunoterapij naslednje generacije, ki bi lahko izboljšale zdravljenja raka.

Celična imunoterapija predstavlja nov steber biomedicine, je prepričan Smole. Primer tega je CAR-T celična imunoterapija, ki je prvi klinično odobren pristop zdravljenja nekaterih krvnih rakov z uporabo gensko spremenjenih celic T. “Pri tem pristopu celice T naučimo bolje prepoznati in uničiti rakaste celice,” je pojasnil raziskovalec.

Kljub temu, da imunoterapija raka s celicami CAR-T predstavlja spremembo paradigme zdravljenja, se ta pristop srečuje s številnimi izzivi. Primer je omejena učinkovitost celic CAR-T pri čvrstih tumorjih, ki predstavljajo večino rakastih obolenj. Po drugi strani pa pri odobreni CAR-T celični imunoterapiji obstajajo škodljivi stranski učinki, kot je na primer citokinska nevihta – buren imunski odziv, ki lahko privede do življenjsko ogrožajočih zapletov.

Raziskava z naslovom “Izražanje inducibilnih faktorjev reprogramira celice CAR-T za izboljšano delovanje in varnost”, ki je bila objavljena v prestižni mednarodni reviji s področja onkologije Cancer Cell, predstavlja pomemben prispevek k reševanju teh izzivov.

Po besedah Smoleta je objava pomembna, odmevna in vplivna v svetovnem merilu, a poudarja da gre za predklinične študije, narejene v laboratoriju na živalih, zato je pot do klinične uporabe še dolga. Kljub temu se nadeja, da bo ta dosežek nekoč pozitivno vplival na zdravje in življenja ljudi z rakom.

V tej šest let trajajoči raziskavi je mednarodna skupina 26 raziskovalcev pod vodstvom Smoleta in Daniela J. Powella Jr. razvila inovativno in klinično pomembno gensko platformo, ki so jo poimenovali Uni-Vect. Ta platforma omogoča proizvajanje dodatnih molekul, kar nadgradi celice CAR-T z novimi funkcijami z namenom izboljšanja učinkovitosti in varnosti. Deluje tako, da je izražanje želene molekule časovno omejeno in se prekine, ko rakastih celic ni več, s tem pa se zmanjša možnost stranskih učinkov in sistemska toksičnost.

Ker so platformo načrtovali z željo po prenosu v klinične študije, so v njej uporabili samo tiste molekularne komponente, ki izvirajo iz človeka. “To je pomembno, ker se pri tovrstni terapiji celice CAR-T vnese v človeško telo. Če bi bile molekularne komponente tujega izvora, bi lahko prišlo do imunskega odziva in s tem povezanih škodljivih stranskih učinkov,” je pojasnil Smole. Platforma sledi tudi principom čim bolj enostavnega dizajna za doseganje želenih funkcij, kar povečuje zanesljivost delovanja.

Po besedah Smoleta so Uni-Vect platformo uporabili v treh različnih terapevtskih implementacijah in delovanje dokazali tako v laboratoriju kot v predkliničnih modelih na laboratorijskih živalih. Raziskava je bila izvedena v Centru za celične imunoterapije, ki ga vodi “oče” celične imunoterapije s celicami CAR-T, Carl H. June, na Medicinski fakulteti Perelman Univerze v Pensilvaniji.

Smole svojo raziskovalno pot nadaljuje na Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka na NIB, kjer sta skupaj z Jelko Pohar ustanovila novo raziskovalno skupino poimenovano Imunologija in celična imunoterapija. Ta se osredotoča na bazično imunologijo, preučevanje celičnih in molekularnih mehanizmov, ki so vključeni v protitumorsko delovanje imunskega sistema, odpornost raka na terapije in avtoimunost. Ta znanja uporabljajo za razvoj naslednje generacije celičnih imunoterapij za zdravljenje raka in avtoimunskih obolenj.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen