[Slovenska osamosvojitev jim nikoli ni bila intimna opcija] Levičarsko-ideološka likvidacija Muzeja slovenske osamosvojitve s strani koalicije tudi na Odboru za kulturo

Člani odbora DZ za kulturo so na današnji nujni seji na zahtevo poslanske skupine SDS razpravljali o “likvidaciji Muzeja slovenske osamosvojitve”. V razpravi so se opozicijski poslanci SDS in NSi zavzeli za ohranitev samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve, a predlagani sklepi SDS niso dobili zadostne podpore članov odbora.

Izgleda, da tudi ministrica @AstaVrecko deli mnenje Mihe Kordiša, ki je nedavno v @Drzavnizbor dejal:
"Jaz sem globalni komunist. Nisem za odpravo ene države, ampak za odpravo vseh držav".

Ali zato ukinja Muzej 🇸🇮 osamosvojitve? 🤔#OdborZaKulturo pic.twitter.com/N2ns0CDHeG

— Andrej Hoivik 🇸🇮 (@andrejhoivik) November 7, 2022

Anton Šturbej (SDS) je v imenu predlagatelja uvodoma poudaril, da je bil Muzej slovenske osamosvojitve ustanovljen s ciljem, da se na enem mestu zbira, ohranja in preučuje premično kulturno dediščino, vezano na osamosvojitev in nastanek samostojne in neodvisne RS. Obdobje slovenske osamosvojitve je po njegovih besedah sicer že vključeno v stalne in občasne muzejske razstave, vendar ni nikjer žarišče, kamor sodi po svoji pomembnosti v slovenski zgodovini.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je izrazila začudenje nad naslovom seje, ki namiguje na to, “da na ministrstvu nameravajo izbrisati ta pomemben del slovenske zgodovine”. Beseda “likvidacija” ima po njenem mnenju v tem kontekstu zgolj nalogo “podpihovati in spodbujati močna čustva, ki bi zameglila argumentirano razpravo in racionalno presojo”. Poudarila je, da ne nameravajo ničesar ukiniti, ampak združiti Muzej novejše zgodovine Slovenije in Muzej slovenske osamosvojitve v nov javni zavod.

V vladi so po njenih besedah prisluhniti argumentom stroke glede nepotrebnosti ustanovitve nove muzejske institucije, hkrati se zavedajo pomembnosti trenutka slovenske osamosvojitve, zato bodo novi muzej okrepili z oddelkom, ki se bo posvečal prav času slovenske osamosvojitve. Vprašanje pa so po njenih besedah tudi prostori Muzeja slovenske osamosvojitve na Poljanski cesti. Gre za prostore, ki so bili prvotno namenjeni Arhivu RS, ki prav tako hrani pomembno gradivo iz obdobja slovenske osamosvojitve in ki te prostore nujno potrebuje, vanje pa je bil Muzej Slovenske osamosvojitve umeščen naknadno.

Direktor Muzeja slovenske osamosvojitve Željko Oset, glede na to, da je danes večina gradiva iz tega obdobja hranjena v depojih, samostojen muzej osamosvojitve vidi kot “dodaten prostor za zagotavljanje poglobljenega stika z občinstvom”. Direktorja Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jožeta Dežmana pa je med drugim zanimalo ime novega javnega zavoda in kje bo imel prostore.

Predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Lojze Peterle je izpostavil, da je bila osamosvojitev nacionalni projekt in kot takega vidi tudi Muzej slovenske osamosvojitve. Označevanje slednjega kot ideološki projekt potiska po njegovih besedah vso zadevo v območje ideologije, kar se mu zdi nepotrebno in nespametno.

V razpravi je tudi Alma Intihar (Svoboda) menila, da beseda “likvidacija” v naslovu seje ni primerna, saj gre za optimizacijo dveh muzejev na enem prostoru. Njen strankarski kolega Martin Premk je menil, da bi se bilo dobro izogibati pompoznim besedam, saj prispevajo k polarizaciji v družbi. Milan Jakopovič (Levica) pa je poudaril, da je Muzej slovenske osamosvojitve nastal brez sodelovanja stroke, muzealcev in zgodovinarjev ter javne razprave in da ne gre za druge zadeve.

Opozicijska poslanca Jožef Horvat (NSi) in Janez Žakelj (NSi) sta na ministrico naslovila prošnja za strokovno gradivo, na podlagi katerega je bila sprejeta odločitev o smiselnosti in smotrnosti združitve obeh muzejev. Horvata je med drugim zanimalo še, v kateri fazi je postopek združitve ter ali je odločitev koalicijsko usklajena. Žaklja je zanimalo tudi, kakšen bo prihranek z združitvijo obeh muzejev. Alenka Helbl (SDS) je menila, da bi s tem, ko bi imeli tematski muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi, dali temu dogodku v slovenski zgodovini “posebno priložnost, drugačno, bližje ljudem”.

Predlaganih sklepov SDS, naj odbor pozove ministrstvo za kulturo k ustaviti postopkov za združitev muzejev ter naj pozove vlado, da svoje ustanoviteljske pravice in obveznosti RS do Muzeja slovenske osamosvojitve izvaja v skladu s sklepom o ustanovitvi tega javnega zavoda, člani odbora niso sprejeli.