Mednarodni dan zaznamovali tudi pozivi iz političnih krogov za konec nasilja nad ženskami in deklicami
Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami so se zvrstili številni pozivi, da mora nasilje nad ženskami postati stvar preteklosti. Eno izmed oblik nasilja je namreč doživela je doživela vsaka peta ženska v Sloveniji. Lani je bilo po podatkih policije umorjenih šest žensk, povzročitelj pa je bil v vseh primerih član družine.
Nasilje nad ženskami je velik družbeni problem, ki zahteva resen odziv družbe, politike in medijev, so ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami opozorili ministri in predstavnice nevladnih organizacij. Na današnji prvi nacionalni konferenci na to temo so poudarili pomen sodelovanja nevladnih organizacij in državnih inštitucij. Nasilje nad ženskami v Sloveniji narašča, so bili enotni govorniki. Jasna Podreka iz Društva SOS telefon je dejala, da je najhujši izid spolno specifično nasilje femicid. Zaradi slednjega ženske največkrat izgubijo življenje.
Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan in minister za za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec so se zavezali, da bodo storili vse, da izboljšajo sistem varovanja in zaščite žrtev nasilja v državi.
Na ministrstvu za zunanje zadeve opozarjajo, da nasilje nad ženskami globalno ostaja ena najpogostejših kršitev človekovih pravic. Kot so opozorili, že vrsto let ostaja nespremenjen globalni podatek o tem, da je v času svojega življenja vsaka tretja ženska žrtev nasilja. Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je ob tej priložnosti povedala, da je Slovenija v mednarodni skupnosti v podpori enakosti spolov in delovanju civilne družbe zelo aktivna. Osebno in na ministrstvu si bodo tudi v prihodnje prizadevali za krepitev vloge žensk in njihovega spoštovanja ter za enakost, nediskriminacijo in svobodo izražanja, ki so temelj vsake demokratične družbe, je sporočila.
Tudi na ministrstvu za kulturo imajo ničelno toleranco do nasilja. Posebno skrb je po njihovem mnenju treba posvečati preprečevanju nasilja v delovnem okolju, tudi na področju kulture, so poudarili. Sredi decembra bodo tako organizirali mednarodni posvet o preprečevanju spolnega nasilja v kulturi, s katerim začenjajo sektorsko kampanjo ozaveščanja o pomenu preprečevanja spolnega nadlegovanja in nasilja v kulturi. S tem krepijo zavezo o zagotavljanju varnejšega delovnega okolja v kulturi za vse, ki poleg preprečevanja nasilja vseh vrst vključuje tudi izboljšanje pogojev dela.
Ničelno toleranco do vseh vrst nasilja so izpostavili tudi v sekciji za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije v Sloveniji, ki deluje pod okriljem Socialne zbornice Slovenije. Napovedujejo prizadevanja za izboljšanje povezovanja organizacij za obravnavo nasilja na sistemski ravni. Dolgotrajno zadrževanje v nasilnem odnosu z nasilnežem po njihovih navedbah ogroža tako zdravje in kakovost življenja otrok kot tudi žensk samih. Nastale družbene razmere pa omejuje tudi učinkovitost povezovanja organizacij za obravnavo nasilja na sistemski ravni, kar bi bil lahko bistven prispevek za razvijanje dobrih praks na tem področju, so še zapisali v izjavi za javnost.
V zavodu Emma, centru za pomoč žrtvam nasilja, opozarjajo, da se v Sloveniji poleg ostalih vrst nasilja nad ženskami in otroki zaskrbljujoče dviga število femicidov, umorov ženske s strani partnerja ali bivšega partnerja. Izpostavili so pomembnost takojšnjega ukrepanja širše in strokovne javnosti ob pojavu nasilja. Nasilje namreč ni problem posameznice, temveč je družbeni problem, so zapisali.
Mestna občina Ljubljana pa je predstavila kampanjo na družbenem omrežju TikTok, cilj katere je ozaveščanje o zalezovanju in kako ravnati v primeru zalezovanja. Z njo želijo doseči predvsem mlajšo populacijo, meščane pa pozivajo, naj ob znakih nasilja v svojem okolju obvestijo policijo.
Oglasil se je tudi poslanec SDS in podpredsednik Odbora za pravosodje v DZ, mag. Dejan Kaloh in na svojem Twitter profilu zapisal: “Kot poslanec DZ RS ne samo, da podpiram aktivnosti Društva za nenasilno komunikacijo, temveč tudi preziram in odločno obsojam tiste, ki izvajajo nasilje nad ženskami in deklicami. Takšna zavržna dejanja morajo postati stvar preteklosti!”
Kot poslanec DZ RS ne samo, da podpiram aktivnosti Društva za nenasilno komunikacijo, temveč tudi preziram in odločno obsojam tiste, ki izvajajo nasilje nad ženskami in deklicami. Takšna zavržna dejanja morajo postati stvar preteklosti! pic.twitter.com/oZ5E7WSpxt
— Dejan Kaloh (@DKaloh) November 25, 2022
Novoizvoljena predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob današnjem dnevu na Twitterju zapisala, da nasilja ne moremo ustaviti z zanikanjem njegovega obstoja. “Vsak poseg v človekovo dostojanstvo je obsojanja vreden. Vsaka opustitev preprečitve nasilja, še posebej nad ženskami in deklicami, pa enako zavržna kot dejanje samo,” je navedla.
Da mora nasilje nad ženskami in dekleti postati stvar preteklosti, je v poslanici pred mednarodnim dnem boja proti nasilju nad ženskami zapisal tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Po njegovih navedbah vsakih 11 minut intimni partner ali družinski član ubije žensko ali dekle, ob čemer drugi stresi, od pandemije covida-19 do gospodarskih pretresov, neizogibno povzročajo še več fizičnega in verbalnega nasilja.
ZN so 25. november za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami razglasili leta 1999. Na ta dan leta 1960 je dal dominikanski diktator Rafael Trujillo na krut način ubiti tri sestre Mirabal, ki so bile politične aktivistke v Dominikanski republiki. S 25. novembrom se vsako leto začnejo tudi akcijski dnevi proti nasilju nad ženskami, ki se sklenejo z 10. decembrom, svetovnim dnevom človekovih pravic.