Ob fontani piv v Žalcu bosta danes hmeljarski likof in šesti Savinjski Oktoberfest, ki predstavljata zaključek hmeljske letine. Ta je bila po prvih ocenah zaradi visokih temperatur in pomanjkanja padavin precej slabša od lanske.
Hmeljarski likof, ki ga v Sloveniji praznujejo več kot 140 let, se bo začel s povorko z godbo in mažoretkami, sledil bo kulturni program in podelitev priznanj hmeljarjem. Uvod v Savinjski Oktoberfest bo zabijanje pipe v sod. Na prireditvi bodo med drugim nagradili obiskovalce, najlepše oblečene v tradicionalna bavarska oblačila, dirndl in usnjene hlače.
Letošnja letina hmelja bo zaradi neugodnih vremenskih razmer po prvi oceni za 40 odstotkov nižja od lanske, ko so pridelali 2185 ton hmelja, je povedala specialistka za hmelj Irena Friškovec.
Letošnji pridelek so namreč prizadele visoke temperature in pomanjkanje padavin. Letos v Sloveniji 19 hmeljarjev obdeluje 1625 hektarjev hmeljišč, od tega je 145 hektarjev prvoletnih nasadov. Največ hmeljišč je na območju Spodnje Savinjske doline, in sicer dobrih 1100 hektarjev.
Direktor žalske družbe Hmezad Exim Mihael Vitko je dejal, da se bile določene sorte hmelja zaradi epidemioloških razmer in okrnjene prodaje piva lani slabo prodajane. Zaloge se precej kopičijo. Lanska letina hmelja še ni v celoti prodana in je skladiščena pri trgovcih do odpoklica.
Hmezad Exim odkupi od 30 do 40 odstotkov hmelja. Glavni trgi za prodajo slovenskega hmelja so po Vitkovih besedah Evropa, Rusija, v katero zaradi sankcij zrejo z negotovostjo, in Azija. Odpirajo pa nove trge, kot sta Japonska, gre za trg, ki je v preteklosti že uporabljal okoli 500 ton slovenskega hmelja, in Južna Koreja.