Potem ko se je v preteklih dneh pokazalo, da je zaupanje v britansko premierko Liz Truss porušeno, je ta danes sporočila, da odstopa s premierskega položaja. Britanski konservativci naj bi zdaj do konca prihodnjega tedna izbrali novega vodjo stranke in premierja, medtem pa opozicija poziva k predčasnim volitvam.
Truss je zgodaj popoldne v izjavi pred Downing Streetom 10 dejala, da je položaj prevzela v času velike gospodarske in mednarodne nestabilnosti. “Priznam, da v danih razmerah ne morem izpolniti mandata, za katerega sem bila izvoljena v konservativni stranki,” je dejala.
Da odstopa, je sporočila po dopoldanskem srečanju z vodjo t. i. odbora 1922 Grahamom Bradyjem. Odbor je dobil pisma več konservativnih poslancev, ki so premierki odrekli zaupanje. O odstopu je že obvestila tudi kralja Karla III.
Brady je nato dejal, da pričakuje, da bo naslednik Liz Truss znan do petka prihodnji teden, premierka v odstopu pa bo dotlej opravljala tekoče posle.
Kdo jo bo nasledil na čelu stranke, ni jasno. Finančni minister Jeremy Hunt je že dejal, da ne bo kandidiral, se pa kot možen kandidat omenja nekdanji finančni minister Rishi Sunak, ki ga je Truss poleti premagala v boju za nasledstvo Borisa Johnsona. Slišati je, da bi lahko znova kandidiral tudi Johnson.
Vodja opozicijskih laburistov Keir Starmer je medtem pozval k sklicu predčasnih volitev, češ da ne morejo konservativci še tretjič v istem mandatu zamenjati vodje.
“Torijci ne morejo znova odgovoriti na najnovejši kaos v svojih vrstah z izbiro novega vodstva brez soglasja britanskega naroda. Potrebujemo splošne volitve – zdaj,” je dejal. Redne so predvidene konec leta 2024 oziroma v začetku leta 2025.
Raziskave javnega mnenja kažejo, da bi bili laburisti prepričljivi zmagovalci volitev, če bi bile te zdaj, uživajo namreč podporo, kakršne niso od vrhunca priljubljenosti Tonyja Blaira v 90. letih.
Tudi škotska premierka Nicola Sturgeon je pozvala k volitvam. “Nove volitve so demokratični imperativ,” je dejala. K volitvam je pozval tudi vodja liberalnih demokratov Ed Davey.
Odločitev o razpisu predčasnih volitev je sicer, kot piše BBC, običajno v rokah premierja oziroma do njih pride, če je predsedniku vlade v parlamentu izglasovana nezaupnica. Da bi bila izglasovana, pa bi moral zanjo glasovati tudi del konservativnih poslancev, kar je malo verjetno.
Še v sredo opoldne je Liz Truss v britanskem parlamentu zatrdila, da ostaja na položaju. “Sem borka in se ne predam,” je dejala manj kot 24 ur pred odstopom.
Popoldne je nato odstopila notranja ministrica Suela Braverman, ki je razlog za odstop sicer navedla lastno kršitev pravilnikov, a je hkrati priznala, da ima zadržke glede usmeritve aktualne vlade. V odstopnem pismu je zapisala, da je vlada prelomila ključne obljube.
Zvečer je sledil pravi kaos ob glasovanju o zakonu o hidravličnem lomljenju. Predlagali so ga opozicijski laburisti, ki nasprotujejo odpravi prepovedi frackinga, ki jo predlaga vlada.
Konservativnim poslancem, ki nasprotujejo odpravi prepovedi, so v stranki dali vedeti, da bo glasovanje dejansko izrekanje o zaupnici vladi in premierki, ter jim zagrozili s sankcijami.
V javnost so prišla poročila, da so več konservativnih poslancev celo fizično prisilili, da so podprli vlado. Urednik vplivne spletne strani ConservativeHome Paul Goodman je dejal, da še nikoli ni videl takšnega kaosa, kot je bil v parlamentu v sredo.
47-letna Liz Truss je bila na položaju le 45 dni, kar pomeni, da je bila britanski predsednik oziroma predsednica vlade z najkrajšim stažem doslej, piše BBC. Kraljica Elizabeta II. jo je na položaj imenovala dva dni pred svojo smrtjo 8. septembra.
Premierkine težave so se začele sredi septembra po objavi načrta za znižanje davkov, ki je sprožil pretres na finančnih trgih in padanje vrednosti funta. Prejšnji petek je odstavila finančnega ministra Kwasija Kwartenga ter na njegov položaj imenovala Jeremyja Hunta. Ta je v ponedeljek sporočil, da se vlada odpoveduje načrtovanim ukrepom.
Liz Truss je sicer znižanje davkov, s čimer naj bi spodbudili gospodarsko rast, postavljala v ospredje svojega programa, ko se je poleti potegovala za nasledstvo Borisa Johnsona. Ta je julija odstopil spričo številnih škandalov in po tistem, ko ga je zapustila vrsta sodelavcev.