Janez Janša na posvetu Jožeta Pučnika: Temeljna civilizacijska norma je, da za vse veljajo enaki vatli, da je zločin zločin in da je to temelj za spravo ter sožitje!

Jože Pučnik bi kot osrednja osebnost slovenske politične pomladi in eden od nestorjev slovenske države moral biti bolje umeščen v slovensko kolektivno zavest, so pozvali na današnjem posvetu Jožeta Pučnika v Ljubljani. Kot je dejal predsednik Borut Pahor, se s Pučnikom po pomembnosti in vplivu ne more kosati nihče.

.@JJansaSDS: Resolucija parlamentarne skupščine Sveta Evrope je leta 1996 natančno opozorila, kam bo šel postkomunistični svet, v primeru, da se ne razgradijo osnovne strukture totalitarnega sistema. Opozorilo je bilo pravočasno, a zamolčano. pic.twitter.com/bO2zEnGdeL

— SDS (@strankaSDS) October 3, 2022

Pahor je Pučnika označil za osrednjo osebnost slovenske politične pomladi, procesa slovenske demokratizacije. “Pučnik nikoli ni imel neke slavne politične funkcije v času pred, med in po osamosvajanju, vendar verjetno tu za nas ni nobenega dvoma, da je z svojim vizionarstvom, premočrtnostjo in odločnostjo bil osrednja figura obeh procesov politične pomladi in osamosvojitve naše države,” je dejal predsednik na posvetu v dvorani Slovenske matice v Ljubljani, na katerem so sodelovali tudi Pučnikov sin Gorazd Pučnik, nekdanja premierja Janez Janša in Lojze Peterle, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel in Spomenka Hribar.

.@JJansaSDS: Videli smo, da ni dovolj, da se vzpostavi le nova forma, ampak da je potrebno uveljaviti tudi temeljne civilizacijske norme. Temeljna norma je, da za vse veljajo enako vatli, da je zločin zločin in da je to temelj za spravo ter sožitje. pic.twitter.com/a87OuyRsXQ

— SDS (@strankaSDS) October 3, 2022

Pahor se je poskušal spoprijeti tudi z vprašanjem Pučnikove umeščenosti v slovensko kolektivno zavest. “Lahko bi rekli, da Slovenci neradi glorificiramo posamezne politične osebnosti, zlasti ne, če ni velike ali dolge zgodovinske distance do dogodkov, ki jim je ta osebnost dajala ton. Mogoče bi kdo rekel, da za del javnosti čaščenje Pučnika ni bilo sprejemljivo zaradi njegovega disidenstva, drugi bi lahko rekli, da je imel politični značaj, ki ni vsem ustrezal,” je povedal.

Sam sicer meni, da so se zgodovinske zamere dela slovenske javnosti do njega pričele v njegovih prizadevanjih za odkrivanje resnice v zvezi s povojnimi poboji. “Ko je Pučnik leta 1993 prevzel vodenje preiskovalne komisije, je menil, da je to za nadaljevanje tega procesa demokratizacije, osamosvajanja in vzpostavitve demokratične države, celo osrednjega pomena,” je poudaril Pahor. Hkrati je opozoril, da je Pučnik pri delu komisije naletel na veliko težav, v javnosti pa se ga je začelo stigmatizirati.

Podobno je menil tudi nekdanji premier Janša, ki je dodal, da si je Pučnik ves čas prizadeval, da bi v družbi nastal konsenz, da je zločin zločin, ne glede na to, kdo ga stori. Hkrati je Janša dejal, da takšnega konsenza v Sloveniji še ni.

Vsi sogovorci so se strinjali, da je bil Pučnik vedno dosleden pri svoji misli in da ga nobeno okolje ni motilo pri izražanju svojega prepričanja. Soglasno so ga označili za borca za slovensko državo, pri čemer ni iskal osebnih koristi in ni bil ne oblastiželjen, ne častihlepen.

Z VAŠIMI cenjenimi donacijami bomo najboljši medij za VAS. VAŠ Politikis.si z vami že 12 let.