Da je letošnji pridelek koruze katastrofalen, poudarjajo v Panviti, največjem pridelovalcu koruze v državi. Ob tem upajo, da bo kljub občutno manjših količinah pridelka dovolj za hrano živali, ki jih redijo in za rejo pri kooperantih, s tem pa tudi dovolj hrane slovenskega izvora za slovenskega kupca.
Skupina Panvita je s partnerji pripravila tradicionalni dan koruze, namenjen predstavitvi žetve, letine in stanja na trgu. Direktor družbe Panvita kmetijstvo Branko Virag je ob tem povedal, da je zaradi hude suša letina koruze katastrofalna, pridelek pa tudi do 80 odstotkov manjši, kot bi pričakovali.
Na izrazito lahkih, peščenih tleh je žetev že končana, pridelek pa med tremi in petimi tonami na hektar, kar je približno 70 do 80 odstotkov manj od pričakovanj. Na srednjih ali težkih tleh bo pridelek med 60 in 70 odstotki običajnega. Kot zelo dobro pa Virag ocenjuje odločitev za naložbo v dva namakalna sistema, pri čemer izkušnje kažejo, da je lahko ob namakanju pridelek v sušnih obdobjih večji za polovico, v izrednih razmerah pa tudi do 80 odstotkov.
Virag je po poročanju STA opozoril, da je tudi koruza borzno blago, zaradi pandemije covida-19, vojne v Ukrajini in energetske krize pa so se surovine, tudi koruza, izrazito podražile. Lani je bila cena koruze med 215 in 220 evri za tono, zdaj pa presega 300 evrov za tono in po tej ceni jo bodo tudi prevzemali. Kot je še dodal, to lahko vodi v polom za rejo živali, saj bo visoka cena krme pomenila tudi visoko ceno vseh rej; prašičev, goveda in perutnine.
»Slovenija ni imuna na omenjene podražitve ter višje cene energije in drugih surovin,« je še izpostavil Virag ter hkrati poudaril pomen samooskrbe in prehranske varnosti. Zato pričakujeo, da na ravni države z vso resnostjo čim prej sprejmejo odločitev, po kateri poti želimo iti kot država. Če želimo nadaljevati v smeri večje samooskrbe in prehranske varnosti, morajo temu po njegovem mnenju slediti tudi ukrepi.
Letos bo pridelka seveda manj, v Panviti pa upajo, da ga bo dovolj za hrano živali, ki jih redijo in za rejo pri kooperantih, s tem pa tudi dovolj hrane slovenskega izvora za slovenskega kupca. V največjem pridelovalcu koruze v državi sicer koruzo pridelujejo na nekaj več kot 1200 hektarjih, kjer pridelajo okoli 15.000 ton pridelka. Tega namenijo tako predelavi v živalsko krmo kot slovenskim mlinom za predelavo, ob tem pa od kmetov kooperantov odkupijo še okoli 15.000 ton pridelka letno.