Nemčija in Kanada sklenili dogovor o proizvodnji in dobavi zelenega vodika

Nemški kancler Olaf Scholz in kanadski premier Justin Trudeau sta v torek na Novi Fundlandiji podpisala dogovor o zelenem vodiku. Nemčija in Kanada želita dati zagon gospodarstvu, ki bi temeljilo na zelenem vodiku, in do leta 2030 vzpostaviti čezatlantsko dobavno verigo za vodik, poročajo tuje tiskovne agencije.

Prve pošiljke zelenega vodika iz Kanade naj bi Nemčija glede na načrt dobila leta 2025. V skladu z dogovorom naj bi Kanada vložila več milijard dolarjev v razvoj tehnologije in infrastrukture za proizvodnjo zelenega vodika, Nemčija pa bo podpirala uvoznike energentov pri vzpostavitvi mednarodnega trgovinskega koridorja.

“To je zaupnica Kanadi kot vodilni na področju čiste energije,” je na skupni novinarski konferenci s Scholzem dejal Trudeau. Dodal je, da se svet ne sme več zanašati na avtoritarne države, kot je Rusija, ki energetsko politiko uporabljajo kot orožje ali jih ne skrbijo vpliv na okolje, pravice delavcev ali celo človekove pravice, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Scholz je izpostavil, da se je treba pogovarjati o kratkoročnih omejitvah in utekočinjenem zemeljskem plinu, dolgoročno pa je pravi potencial po njegovem v zelenem vodiku z redko poseljenih vetrovnih območij ob Atlantiku.

Dogovor o zelenem vodiku bo po besedah nemškega kanclerja partnerstvo med državama povzdignil na bolj strateško raven, Trudeau pa ga je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa označil za korak naprej v skupni prihodnosti držav.

Kanada namerava postati največja svetovna proizvajalka in izvoznica zelenega vodika in drugih okolju prijaznih tehnologij, ki bi izpodrinile fosilna goriva, ki botrujejo segrevanju ozračja. Nemčija si želi biti med njenimi prvimi strankami.

Kanada sicer načrtuje, da bi vodik izvažala na širši evropski trg, ki se želi otresti odvisnosti od energentov iz Rusije, pa tudi v Azijo.

Trudeau in Scholz, ki ga med obiskom v Kanadi spremlja močna gospodarska delegacija, sta si ogledala območje v Stephenvillu na Novi Fundlandiji, kjer namerava podjetje World Energy GH2 zgraditi objekt za proizvodnjo vodika, ki bi ga poganjala vetrna farma na polotoku Port.

Po navedbah AFP gre za enega od več kot deset projektov, o katerih razmišljajo oblasti na Novi Fundlandiji, odkar so umaknile moratorij na gradnjo novih vetrnih farm.

Kanada je s skoraj milijonom kvadratnih kilometrov po površini druga največja država na svetu za Rusijo, a je s 37 milijoni prebivalcev precej redko poseljena. Je izvoznica nafte in zemeljskega plina, ki ju večinoma izvaža v ZDA.

V luči ruske vojne v Ukrajini so stekli pogovori o krepitvi kanadskega energetskega izvoza v Evropo, zlasti z Nemčijo in Španijo. Za ta namen bi sicer morala Kanada vzpostaviti terminale za utekočinjen zemeljski plin na vzhodni obali.

Nemčija bi lahko kanadski utekočinjen zemeljski plin koristila le srednjeročno, saj še vedno primanjkuje plinovodov in terminalov za transport čez Atlantik.