Še naprej bo vroče z možnostjo vsakodnevnih neviht, danes predvsem na severovzhodu

0

Prvi letošnji vročinski val se bo ta teden nadaljeval, a temperature pri nas po pričakovanjih meteorologov ne bodo podirale junijskih rekordov, tako kot jih ponekod v Zahodni Evropi. Vsak dan se lahko pojavi kakšna nevihta, močnejše so danes možne predvsem na severovzhodu. Bolj izrazita vročina bo od četrtka, je dejal meteorolog Andrej Velkavrh.

Agencija RS za okolje (Arso) opozarja, da bo danes proti večeru in v prvem delu noči predvsem na severovzhodu možna kakšna močna nevihta z nalivom, močnimi sunki vetra in tudi točo.

Vroče vreme, ki traja že nekaj dni, se bo ta teden nadaljevalo. “Prve tri dni tega tedna ne bo kakšne hude vročine, morda bolj na Primorskem in v mestih, severovzhod se bo malce ohladil in zna biti tam temperatura jutri celo pod 30 stopinj,” je za STA prihodnje vremensko dogajanje opisal dežurni meteorolog na Arsu Andrej Velkavrh. V tem tednu pri nas ne pričakuje ekstremno visokih temperatur. Tem so sicer priča v nekaterih delih Zahodne Evrope.

Bodo pa ta teden tudi pri nas predvsem jutra precej topla, je napovedal. Po napovedih meteorologov bodo danes najvišje dnevne temperature od 29 do 33 stopinj Celzija, v torek bodo najnižje jutranje temperature od 12 do 20, najvišje dnevne pa od 27 do 32 stopinj. V sredo in četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo.

Po podatkih Arsa ima Blejsko jezero 22 stopinj Celzija, Jadransko morje pa 25 stopinj.

Prvi letošnji vročinski val je nastopil razmeroma zgodaj, bolj so vročinski valovi značilni za julij in avgust.

Podobno je pri hidroloških razmerah po državi. “Nizkovodne oziroma sušne razmere trenutno beležimo že tako na površinskih kot na podzemnih vodah, pri čemer je pomembno povedati, da je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem meritev ta pojav letos izrazito zgoden,” je za STA povedal hidrolog pri Arsu Andrej Golob.

Pri podzemnih vodah hidrologi trenutno na večini merilnih mest v povprečju zadnjih sedmih dni beležijo vrednosti najnižjih oz. blizu najnižjih gladin glede na primerjalno obdobje zadnjih 30 let. Podobna situacija je tudi na površinskih vodah, kjer so nizkovodne razmere v osrednjem, predvsem pa v jugozahodnem delu države.

Na površinskih vodah je glede na običajne razmere v tem letnem času stanje najbolj kritično oz. najbolj izrazito nizkovodno na Primorskem, na Vipavskem in ponekod višje v Zgornjem Posočju. Reke Vipava, Rižana, Idrijca in Reka imajo v juniju izrazito nizkovodne razmere. V zadnjih 30 letih sta bili najbolj sušni leti 2003 in 2012 in trenutne hidrološke razmere takratnih še niso dosegle, so pa takoj nad njimi, je dejal Golob.

Vode pa je nekako dovolj oz. blizu povprečja pri površinskih vodah v severovzhodni Sloveniji. Tako sta reki Mura in Drava s pritoki običajno vodnati, večja vodnatost teh rek pa gre na račun pogostih neviht z nalivi na tem območju. Kot je dodal Golob, imajo torej na teh območjih nekoliko več vode, a so hkrati imeli ob nevihtah tudi s tem povezane precej škode.

Golob je izpostavil še, da ob opazovanju enoletnega obdobja, od junija lani do junija letos, opazimo, da ima približno četrtina vodomernih postaj na površinskih vodah povprečje vodostaja najnižje, če ga primerjamo z enoletnimi obdobji zadnjih 30 let. Med tistimi, ki imajo najnižje povprečje, je tudi reka Sava.

Pri nas so tako ponekod že nekaj časa prisotne sušne razmere. Po podatkih iz zadnjega Sušomera, ki ga Arso objavlja vsak četrtek, so povprečno ali nadpovprečno namočena območja Koroške, Prekmurja in jugovzhodne Slovenije, medtem ko se drugje soočajo z zmerno do izrazito sušo.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen