Britanska notranja ministrica Priti Patel je ugodila zahtevi ameriške vlade po izročitvi ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea, so danes sporočili v Londonu. S tem je ministrica sledila odločitvi britanskega sodišča, ki je že aprila odobrilo njegovo izročitev. Assange ima sedaj na voljo 14 dni za pritožbo, ki so jo pri Wikileaks že napovedali.
Primer je romal k notranji ministrici, potem ko je vrhovno sodišče po nizu sodnih odločanj marca Assangeu odreklo možnost pritožbe na izročitev, češ da za to ne obstaja zadostna pravna podlaga.
Notranje ministrstvo je danes sporočilo, da ministrica mora podpisati odredbo o izročitvi, če ne obstajajo razlogi, ki bi to preprečevali. Sodišča pa teh niso našla, so še navedli po poročanju tujih tiskovnih agencij.
“V tem primeru sodišča Združenega kraljestva niso ugotovila, da bi bila izročitev Assangea zatiralska, nepravična ali zloraba postopka,” je pojasnil tiskovni predstavnik notranjega ministrstva.
Prav tako tudi niso ugotovili, da bi bila izročitev “nezdružljiva z njegovimi človekovimi pravicami, vključno z njegovo pravico do poštenega sojenja in svobode izražanja, in da bodo v ZDA z njim ustrezno ravnale, tudi v povezavi z njegovim zdravjem”, izjavo povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Pravni strokovnjaki ocenjujejo, da odločitev ministrice verjetno še ne pomeni konec poti za Assangea in da ga morda čakajo meseci sodnih postopkov. Kot eno od možnosti omenjajo pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice, kjer pa je postopek zelo počasen, je povedala pravna strokovnjakinja Rebecca Niblock. “Izročitev je zelo dolgotrajen proces in je zelo malo verjetno, da se bo s tem končal,” je pripomnila.
Pri Wikileaksu so odločitev ministrice Patel označili za “temen dan za svobodo tiska in britansko demokracijo” in obljubili, da se bodo pritožili. ZDA pa so obtožili, da so “načrtovale njegov umor”, poroča AFP.
“Julian ni storil nič napačnega. Ni storil nobenega kaznivega dejanja in ni zločinec. Je novinar in založnik in je kaznovan, ker je opravljal svoje delo,” je v izjavi zapisala nevladna organizacija, ki je primer označila za političnega, saj da je Assange objavil dokaze, da so ZDA storile vojne zločine in jih prikrile.
“Če bi dovolili izročitev Juliana Assangea ZDA, bi ga to ogrozilo in poslalo grozljivo sporočilo novinarjem po vsem svetu,” pa se je na odločitev ministrice odzvala generalna sekretarka organizacije Amnesty International, Agnes Callamar.
Če se bo postopek izročitve nadaljeval, Amnesty International izjemno skrbi, da Assangeu grozi dolgotrajno pridržanje v samici, kar bi kršilo prepoved mučenja ali drugega slabega ravnanja. “Pozivamo Združeno kraljestvo, naj se vzdrži izročitve Juliana Assangea, ZDA da opustijo obtožbe in da se Assangea izpusti,” je dejala Callamar.
Washington želi Assangeu soditi v povezavi z objavo 500.000 tajnih dokumentov, ki se nanašajo na ameriški vojni v Iraku in Afganistanu. V primeru obsodbe bi lahko preostanek življenja preživel za zapahi.
Assange je v priporu že od leta 2019, čeprav je vmes odslužil kazen zaradi kršenja pogojev pogojnega izpusta. Pred tem je sedem let preživel na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, da bi se izognil izročitvi Švedski zaradi obtožb o posilstvu, ki so jih medtem že opustili.
Assangeovi podporniki so v preteklosti pogosto organizirali shode, da bi protestirali proti načrtovani izročitvi, s čimer so po lastnih navedbah branili svobodo medijev in svobodo govora. Njegova žena Stella, s katero sta se poročila marca v zaporu, kjer je Assange pridržan, par pa ima tudi dva otroka, je sicer zaprosila za njegovo izpustitev iz pripora.