Ob stoti obletnici rojstva prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana dve proslavi in en film; v slednjem ga je upodobil Kevin Spacey
Na Hrvaškem bodo v soboto proslavili 100. obletnico rojstva prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana. Ob tej priložnosti bosta na ta dan potekali dve proslavi. V Zagrebu jo pripravlja HDZ, drugo, v Vukovarju, pa sin Stjepan Tuđman. Hči Nevenka Tuđman se bo udeležila proslave v Zagrebu, je poročala hrvaška televizija RTL.
HDZ načrtuje slovesnost v dvorani Vatroslava Lisinskega, Stjepan Tuđman pa je sprva napovedoval veliki koncert na Trgu bana Jelaćića, a ni dobil dovoljenja, po njegovem mnenju tudi zato, ker so se oblasti bale, da bo na trgu nastopil Marko Perković Thompson.
Zdaj bo vence s podporniki položil na spominskem pokopališču v Vukovarju. Vodstvo HDZ pa bo v Zagrebu prižgalo sveče na Tuđmanovem grobu na pokopališču Mirogoj in ob njegovi rojstni hiši v Velikom Trgovišću, pripravlja pa tudi znanstveno srečanje, na katerem bo govoril predsednik stranke HDZ Andrej Plenković.
Stjepan Tuđman je pred dvema letoma protestno izstopil iz HDZ, potem ko je njen predsednik znova postal Plenković. Zakaj pripravlja ločeno proslavo, je že februarja pojasnil za hrvaški časnik Novi list. Današnjo HDZ vidi kot stranko levega centra, Plenković pa po njegovem ni avtentičen prevajalec in nadaljevalec dela Franje Tuđmana.
“Takoj ko je Plenković prišel na čelo stranke, je rekel, da bo iz nje eliminiral vse desne in nacionaliste. Bil je iskren in je v tem uspel. Danes je HDZ pozicionirana na levem centru. Franjo Tuđman je vodil HDZ, ki je imela desno krilo. To je odigralo pomembno vlogo pri nastanku in obrambi Hrvaške, Plenković pa ga je evtanaziral,” je povedal Stjepan Tuđman za Novi list in dodal, da se mu to, da HDZ organizira proslavo, zdi hinavsko. “Vprašanje je, koliko so zares ponosni na Franja Tuđmana,” je dodal.
Stoto obletnico Tuđmanovega rojstva je sicer že v sredo obeležil tudi hrvaški režiser Jakov Sedlar, ki je režiral igrano-dokumentarni film o Tuđmanu.
Film, v katerem Tuđmana igra dvakratni oskarjevec Kevin Spacey, bi moral biti premierno prikazan prav v soboto, na dan obletnice, a se je Sedlar odločil drugače. “Na dan obletnice bosta potekali dve proslavi, Tuđman pa je združeval, ne delil. Zato sem se odločil, da bo premiera filma že v v sredo, in nanjo povabil vse, tako iz enega kot iz drugega tabora,” je pojasnil za STA in dodal, da bo film bo po četrtkovi kinematografski premieri v redno distribucijo prišel jeseni.
Franjo Tuđman je bil rojen 14. maja 1922. Bil je priznan zgodovinar in prvi predsednik stranke HDZ. Leta 1990 je postal predsednik predsedstva tedanje Socialistične republike Hrvaške, leta 1992 pa je bil izvoljen za predsednika samostojne države. Zmagal je tudi na volitvah pet let kasneje, a konca mandata ni dočakal, saj je 10. decembra 1999 umrl.
Hudo bolezen je dolgo prikrival javnosti, ki ga je zadnjič videla 1. novembra 1999. Pokopali so ga z vsemi državniškimi častmi na zagrebškem pokopališču Mirogoj, od njega pa se je poslovilo več sto tisoč Hrvatov.
Od leta 1941 je sodeloval v antifašističnem gibanju, leta 1945 pa so ga poslali v Beograd. Tri leta kasneje je napredoval v generala. Ko je leta 1967 podprl deklaracijo o imenu in položaju hrvaškega jezika, pa so ga izločili iz Zveze komunistov Jugoslavije.
Od polovice 50. let prejšnjega stoletja je objavljal dela s področja vojne zgodovine, doktor znanosti pa je postal leta 1965. Bil je med prvimi, ki je odprl razpravo o centralizaciji Jugoslavije, dominantnem položaju Srbov in marginalizaciji Hrvaške, pa tudi o Jasenovcu. Zaradi svojih radikalnih stališč je bil dvakrat obsojen celo na zaporno kazen, leta 1972 na dve leti in leta 1981 na tri leta, zasegli pa so mu tudi potni list.
Ko so mu leta 1987 po 17 letih vrnili potni list, je dve leti bival v tujini, od Kanade in ZDA do Evrope. Ob vrnitvi na Hrvaško je leta 1989 ustanovil HDZ in postal njen predsednik.
Ko je Hrvaška leta 1991 postala samostojna država, je sledila domovinska vojna. Kot pišejo pisci njegovih biografij, je Tuđman s svojim uspešnim vodstvom notranje in zunanje politike ter vojnimi akcijami in operacijami med domovinsko vojno ključno prispeval k zmagi in mednarodnemu priznanju Hrvaške ter postal simbol simbol neodvisne in demokratske hrvaške države.