DZ prihodnji teden na izrednih sejah med drugim o razmerah v Ukrajini ter noveli zakona o dohodnini

Kolegij predsednika DZ se je danes dogovoril o dveh izrednih sejah v prihodnjem tednu. Na prvi bodo v sredo z začetkom ob 13. uri obravnavali predlog deklaracije o trenutnih razmerah v Ukrajini. Na dnevnem redu druge izredne seje je več zakonskih predlogov, tudi novela zakona o dohodnini. Ta seja se bo v petek začela ob 10. uri.

Zahtevo za sklic izredne seje DZ, na kateri bodo odločali o deklaraciji, s katero bi obsodili rusko agresijo na Ukrajino in izrazili solidarnost z ukrajinskim narodom, so podprli poslanci tako iz vrst vladajoče koalicije kot opozicije in tudi poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. Danes pa bo o predlogu deklaracije razpravljal parlamentarni odbor za zunanjo politiko.

Z novelo zakona o dohodnini vlada predlaga davčno razbremenitev dohodkov iz dela, kapitala in najema ter spremembe olajšav v zvezi z dohodki iz dejavnosti. Noveli nasprotuje večji del opozicije, kjer menijo, da bi njeno sprejetje ogrozilo javne finance, saj manj pobranih davkov pomeni znižanje proračunskih prihodkov in s tem manj denarja, ki se namenja za zdravstvo, šolstvo, kulturo, socialo.

Spremembe naj bi bile po prvotnih načrtih uveljavljene že z letošnjim 1. januarjem, a so v Levici predlagali razpis posvetovalnega referenduma o noveli. Potem ko je vlada sklenila, da mu ne nasprotuje in kot možni datum izvedbe referenduma omenila 24. april, ko bodo v Sloveniji parlamentarne volitve, pa so predlog za referendum umaknili, saj da ne želijo dati desnici možnosti, da na tem vprašanju gradi predvolilno kampanjo.

V koaliciji medtem poudarjajo, da spremembe prinašajo zvišanje splošne olajšave in s tem višje neto plače za vse. V NSi so se odločili za akcijo Višje plače za vse, s katero zbirajo podpise v podporo sprejetju novele; v slabem mesecu dni so jih zbrali 22.162. Obenem so vzpostavili tudi posebno spletno stran, s katero želijo državljane ozaveščati o prednostih, ki jih prinašajo predlagane zakonske spremembe.

Med drugim opozarjajo, da je nujno treba izboljšati davčno in poslovno okolje, da bo Slovenija postala bolj privlačna za razvoj podjetništva, tehnološke inovacije in investicije ter da je sprejetje zakona ključen korak za razvoj gospodarsko močne in uspešne Slovenije.

Izredno sejo so zahtevali poslanci koalicijskih SDS, NSi in Konkretno. Na njej pa bodo poleg predloga novele zakona o dohodnini obravnavali tudi predloge novel zakonov o finančni upravi, o rudarstvu in o gasilstvu ter zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Prav tako sta na dnevnem redu seje predlog zakona o upravičenosti poklicnih gasilcev v poklicnih jedrih prostovoljnih gasilskih enot do dodatka za delo v rizičnih razmerah v času epidemije ter zakona za urejanje položaja študentov.

Pri noveli zakona o finančni upravi gre po navedbah vlade za izboljšanje pravne varnosti strank v postopkih s finančno upravo. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek je ob obravnavi na matičnem odboru med glavnimi rešitvami izpostavila odvzem pooblastil uradni osebi s strani predstojnika organa. Tako lahko predstojnik v primeru, če je inšpektor kršil pravila vodenja in odločanja posameznega postopka, zadevo dodeli drugemu inšpektorju.

Vladni predlog novele zakona o rudarstvu zaenkrat prepoveduje obsežno hidravlično lomljenje. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok pa je napovedal dopolnilo, s katerim bi t.i. fracking popolnoma prepovedali. Dopolnilo za prepoved frackinga napoveduje tudi opozicija.

Z zakonom za urejanje položaja študentov, ki ga je oblikovala Študentska organizacija Slovenije, v zakonodajni postopek pa so ga vložili v poslanskih skupinah nepovezanih poslancev, LMŠ, SD, SAB in SNS, se med drugim predlaga postopno zvišanje državnih štipendij.

Na izredno sejo sta uvrščena tudi predlog novele zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, po katerem bi Občina Škofja Loka dobila status mestne občine, ter predlog zakona za izplačilo dodatka poklicnim gasilcem v prostovoljnih gasilskih enotah, ki so ga po prvem neuspelem poskusu novembra lani znova vložili v poslanskih skupinah LMŠ, SD, Levica, SAB in NP. Za oba zakona na matičnih odborih ni bilo zadostne podpore, zato se zanju zakonodajni postopek končuje.

Ob obravnavi zakona glede dodatka poklicnim gasilcem v prostovoljnih gasilskih enotah je državni sekretar na ministrstvu za obrambo Janez Žakelj napovedal, da namerava vlada področje sistemsko urediti v predlogu novega zakona o gasilstvu. Ta je prav tako uvrščen na petkovo izredno sejo, pred tem pa se bo moral do sprememb opredeliti še pristojni odbor. Temeljni cilj predlaganih sprememb je po navedbah obrambnega ministrstva omogočiti nadaljnji razvoj gasilstva ter povečati usklajenost, racionalnost in učinkovitost izvajanja operativnih nalog gasilstva.

Za obravnavo zadev z izrednih sej bodo odbori lahko zasedali tudi po 22. uri.

Kolegij se je danes dogovoril tudi o sklicu redne seje DZ, ki se bo začela v ponedeljek, 14. marca. Prav tako je odločil, da bo DZ predlog zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma obravnaval po nujnem postopku. Temu so nasprotovali v LMŠ, Levici, SD, SAB in nepovezani poslanci, pri čemer so predstavniki opozicije spomnili, da je DZ nedavno zavrnil praktično identičen predlog.

Večinsko so na kolegiju zavrnili skrajšan postopek za obravnavo dopolnitev zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, ki ga je vložila Levica. S podporo SDS, NSi, Konkretno, SNS, DeSUS in predstavnikov narodnih manjšin pa so skrajšan postopek izglasovali za paket štirih zakonov s področja socialne in družinske zakonodaje, ki jih predlaga NSi.