Premierja Janša in Orban: Manjšini sta most za sodelovanje med prijateljskima državama, gospodarske vezi pa so dvojno koristne

Predsednika vlad Slovenije in Madžarske Janez Janša in Viktor Orban sta ob današnjem podpisu sporazuma o sodelovanju pri gospodarskem in družbenem razvoju v Prekmurju in Porabju v Lendavi poudarila, da sta manjšini most za sodelovanje med prijateljskima državama, gospodarske vezi pa dvojno koristne.

Po prvem sporazumu o zaščiti in sodelovanju pri razvoju manjšin na obeh straneh meje, podpisanem pred slabimi 30 leti, bo po besedah Janše danes podpisani sporazum to nadgradil z zelo konkretnim dokumentom, saj bo v prihodnjih petih letih za razvoj manjšin na obeh straneh meje namenjenih po pet milijonov evrov.

Janša je po srečanju poudaril, da je rast blagovne menjave med državama je v zadnjem letu glede na prejšnje skoraj 20-odstotna, kar kaže, da so gospodarstveniki na obeh straneh meje odkrili potenciale, ki še niso bili izkoriščeni. “Lahko rečem, da so ti potenciali še bistveno večji in da jih bomo v prihodnosti tudi z velikim veseljem nadgradili in izkoristili,” je dodal.

Posebej je omenil dosežene konkretne korake pri povezljivosti energetskih sistemov obeh držav, pri infrastrukturnih projektih, okrepilo se je gospodarsko in trgovinsko sodelovanje med državama.

Madžarska je trenutno sedmi slovenski zunanjetrgovinski partner Slovenije, Janša pa napoveduje, da se lahko gospodarsko in siceršnje sodelovanje še okrepi, saj gre za sosednjo državo, in ker so gospodarske vezi med sosedi dvojno koristne.

Orban pa je med drugim dejal, da je podpis sporazuma pomemben ne le zaradi vsebine, ki je zelo pomembna živeče ob meji, ampak koristi vsem Madžarom in vsem Slovencem ter krepi prijateljstvo in zavezništvo med državama.

Janša je, kot je dejal, vesel tudi podpisa sporazuma o sodelovanja v izobraževanju, kulturi in znanosti med slovensko in madžarsko vlado za obdobje 2022-2025, ki sta ga danes podpisala ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec ter namestnik madžarskega ministra za zunanje zadeve in trgovino Levente Magyar. Janša meni, da predstavlja zelo pomemben most tudi za širše sodelovanje med državama.

Na sestanku sta se premierja pogovarjala tudi o medsebojnih podporah, ko gre za mednarodno vlogo obeh držav, za kandidature pri vodenju Generalne skupščine Združenih narodov in kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN ter o izzivih, ki jih prinaša nestabilnejše okolje v Evropi.

Po Orbanovih besedah sta se obe državi dobro spopadli s pandemijo covida-19. Menil je, da bosta gospodarstvi obeh držav iz te krize izšli močnejši kot pred njo. Podpisani sporazum po njegovih besedah krepi prijateljstvo in zavezništvo med državama, kar je pomembno, saj, kot je dejal, prihajajo časi, ko bo prijateljstvo najbolj cenjena valuta, skupaj pa bomo lažje našli odgovore kot vsak posebej. Po Orbanovem mnenju bi se moral glas iz srednje Evrope v EU slišati vsaj toliko kot glas držav zahodne Evrope.

Na vprašanje, kaj lahko pomenijo bližnje volitve v obeh državah za dvostranske odnose, je Janša odgovoril, da odnosi prijateljskih držav in sodelovanje niso bili in ne bodo vezani na rezultat volitev. “Lahko pa vsaj pri nekaterih stvareh rečemo, da je bilo v zadnjem času sodelovanje, še posebno, ko gre za zaščito manjšin, pa ne gre samo za čas mandata naše zadnje vlade, neprimerno boljše, ko je bilo prvih 20 let od podpisa prvega sporazuma,” je poudaril.

Dodal je tudi, da je v zadnjih enajstih letih, odkar vodi madžarsko vlado Orban, ta povečala pomoč slovenski manjšini v Porabju za šestkrat. “Smo soodvisni, verjamem, da bomo sodelovali in živeli naprej v prijateljskem razpoloženju in medsebojni ponoči, ne glede na to, kakšne barve bo vlada na obeh straneh. Nas pa izkušnje zadnjih desetih letih učijo, da se lahko z Madžarsko ne samo veliko dogovorimo, ampak tudi veliko uresničimo,” je še povedal Janša. Orban pa, da si sosedi delimo isto usodo in da smo soodvisni. “Iskreno vam povem, da je pri levih strankah sodelovanje težje,” je dodal.

Oba predsednika vlad imata tudi enoten pogled na reševanje ukrajinske krize in podpirata njeno rešitev po mirni poti, saj ob stopnjevanju napetosti zmagovalca na bo. Izpostavila sta tudi enotnost držav EU.

Razloge za energetsko krizo v Evropi ob geostrateških razlogih Janša vidi tudi v preveč hitrem poskusu zelenega prehoda. Ta mora biti po njegovem postopen in ne sme poglobiti energetske revščine. Po Orbanovih besedah je kriva tudi podnebna politika EU, ki je s podražitvami načrtovala, da bi ljudje trošili manj, a so to izkoristili špekulanti in na hitro dvignili cene.