Berlin opozarja, da Rusija z zahtevami iz hladne vojne ogroža mir v Evropi, oglasil se je tudi papež Frančišek
Nemčija je danes Rusijo obtožila, da z zahtevami, ki spominjajo na hladno vojno, ogroža varnost Evrope. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je pred začetkom Münchenske varnostne konference poudarila, da mora Moskva pokazati “resne korake v smeri sproščanja napetosti”. K temu je danes pozval tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.
“Z napotitvijo vojakov brez primere na mejo z Ukrajino in zahtevami, ki spominjajo na hladno vojno, Rusija postavlja pod vprašaj temeljna načela evropske mirovne ureditve,” je opozorila po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Pred slovesnostjo ob odprtju tridnevne varnostne konference, vodilnega svetovnega foruma o globalni varnostni politiki, ki se danes začenja v bavarski prestolnici, je poudarila, da mora Moskva pokazati “resne korake v smeri sproščanja napetosti”.
Izrazila je obžalovanje, da se Rusija ne bo udeležila konference, ki ponuja priložnost “razpravljati o tem, kako se lahko še vedno zoperstavimo logiki groženj nasilja in vojaškega zaostrovanja z logiko dialoga”.
“Že drobni koraki k miru so boljši od velikih korakov proti vojni. Potrebujemo pa tudi resne korake k sproščanju napetosti iz Rusije,” je dejala. “Izjave o pripravljenosti na pogovor morajo biti podprte z resničnimi ponudbami za pogovor. Izjave o umiku vojakov morajo biti podprte s preverljivimi umiki vojakov,” je dodala.
Moskva je zavrnila udeležbo na konferenci v Münchnu, na kateri bo do nedelje v ospredju zaostrovanje na rusko-ukrajinski meji in kjer pričakujejo več kot 30 voditeljev držav in vlad ter predstavnike več mednarodnih organizacij.
Ruskih predstavnikov na konferenci ne bo prvič po več kot desetletju. Letos sicer mineva 15 let od govora ruskega predsednika Vladimirja Putina na konferenci, v katerem je napovedal okrepitev politike nasprotovanja širitvi Nata. “Širitev Nata nima zveze z modernizacijo zavezništva. Nasprotno, predstavlja resno provokacijo, ki zmanjšuje raven zaupanja,” je leta 2007 dejal Putin.
Francoski predsednik Macron pa je danes pozval h končanju obstreljevanja na razmejitveni črti na vzhodu Ukrajine, kjer se razmere v zadnjih dneh znova nevarno zaostrujejo. “Razmere v Donbasu v zadnjih urah so zelo zaskrbljujoče. Očitno je bilo že veliko žrtev,” je dejal Macron po končanem vrhu EU in Afriške unije v Bruslju.
Pri tem je pozval k ustavitvi vojaških dejanj in hitri deeskalaciji ter k nadaljevanju “konstruktivnih pogajanj”, poroča AFP.
Macron, ki se je ta mesec v Moskvi srečal s Putinom, je opozoril, da “ruski vojaški pritisk na Ukrajino ne slabi” kljub napovedim Moskve, da umika vojake z meje. Kot je dejal, želi videti “konkretne” korake od Putina, da dokaže, da je pripravljen na deeskalacijo krize.
Zadnja poročila o stopnjevanju napetosti na vzhodu Ukrajine še dodatno krepijo strah pred morebitno rusko invazijo na Ukrajino, potem ko so ZDA nedavno Moskvo obtožile, da naj bi Rusi ustvarili pretvezo za posredovanje.
Sredi stopnjevanja napetosti med Rusijo in Ukrajino se je danes oglasil tudi papež Frančišek. Obsodil je “navezanost človeštva na vojno” in opozoril na “grozeče vetrove”, ki pihajo po stepah vzhodne Evrope.
“Navezani smo na vojne in to je tragično,” je papež dejal kongregaciji za vzhodne cerkve v Vatikanu. “Človeštvo, ki se ponaša s tem, da prednjači v znanosti, misli, v toliko lepih stvareh, zaostaja pri snovanju miru. Je prvak v vojni,” je ponazoril Frančišek.
Mnogi so upali, da bo sla človeštva po vojni potešena do tretjega tisočletja, “vendar se zdi, da človeštvo še vedno tipa v temi”, papeževe besede povzema AFP.