[Ustrelili so ga v starosti 39 let] Američani danes obeležujejo dan Martina Luthra Kinga mlajšega

V ZDA danes obeležujejo nacionalni praznik, dan Martina Luthra Kinga mlajšega, leta 1968 umorjenega borca za državljanske pravice temnopoltih in Nobelovega nagrajenca za mir. Predsednik ZDA Joe Biden je v poslanici ob prazniku Američane pozval, naj se znova zavežejo nedokončanemu delu zagotavljanja rasne enakopravnosti.

Osrednje slovesnosti tudi letos potekajo v zgodovinski baptistični cerkvi Ebenezer v Atlanti, kjer je Martin Luther King mlajši pridigal. Med slavnostnimi govorniki so senator Raphael Warnock iz Georgie, župan Atlante Andre Dickens, guverner Georgie Brian Kemp in drugi. Biden in podpredsednica ZDA Kamala Harris dan obeležujeta v Washingtonu.

“Američani se morajo ponovno zavezati nedokončanemu delu Martina Luthra Kinga mlajšega, zagotoviti delovna mesta in pravičnost ter zaščititi sveto pravico do volitev iz katere izhajajo vse druge pravice. Vsak izvoljeni uradnik v ZDA mora jasno povedati svoje stališče, vsak Američan se mora dvigniti, spregovoriti in biti slišan,” je med drugim sporočil Biden.

Predsednik ZDA je opozoril na volilne zakone, ki so jih po zveznih državah sprejeli republikanci po porazu bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa na predsedniških volitvah novembra 2020. Demokrati trdijo, da so zakoni namenjeni zmanjšanju volilne udeležbe revnih in manjšin, ki so tradicionalno njihovi volivci. Republikanci trdijo, da jim gre za preprečevanje volilnih prevar, s katerimi Trump utemeljuje svoj volilni poraz, čeprav zanje še ni bilo dokaza.

Demokrati skušajo v zveznem kongresu potrditi zvezno volilno zakonodajo, s katero bi odpravili učinek volilnih zakonodaj v 19 republikanskih državah, vendar pa bi morali za uspeh v na 50 proti 50 razdeljenem senatu odpraviti filibuster oz. obstrukcijo, za kar jim manjkata glasova konservativnih demokratov Joeja Manchina in Kyrsten Sinema.

Martin Luther King mlajši je vodil gibanje za državljanske pravice v ZDA od 50. let prejšnjega stoletja vse do atentata nanj leta 1968. FBI ga je imel pod nadzorom kot komunističnega simpatizerja, njegovo nenasilno gibanje pa je bilo ključno za potrditev zakonodaje o državljanskih pravicah leta 1964.

Martin Luther King mlajši je leta 1963 vodil pohod na Washington, kje je pred množico več kot 200.000 ljudi na travniku National Mall opravil svoj znameniti govor Imam sanje, v katerem je podal vizijo Amerike brez rasnega zatiranja. Leta 1964 je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado za mir, ko je bil star šele 35 let. King je edini Američan z nacionalnim praznikom v njegovo čast, ki ni bil predsednik ZDA.

King se je rodil pred 93 leti. V starosti 39 let so ga ustrelili v Memphisu v Tennesseeju, ko je pomagal stavkajočim smetarjem. Njegovo vztrajanje pri nenasilnem boju za pravice je še danes navdih za aktiviste, ki si prizadevajo za državljanske pravice in družbene spremembe.