Newyorški borzni indeksi prvi teden novega leta s padci

Borzni indeksi Wall Streeta so uvod v novo leto 2022 začeli s padci. V prvem tednu novega leta so vsi trije osrednji indeksi padli, kar je posledica nezanesljivosti okrog širjenja pandemije koronavirusa z različico omikron in visoke inflacije. Centralna banka Federal Reserve bo morala višati obresti, kar pomeni konec veselja za Wall Street.

Širši indeks Standard & Poor’s 500 je v primerjavi s petkom preteklega tedna nazadoval za 89,15 točke oziroma 1,9 odstotka na 4677,03 točke, industrijski indeks Dow Jones je nazadoval za 106,64 točke oziroma 0,3 odstotka na 36.231,66 točke, tehnološki indeks Nasdaq Composite pa za kar 709,07 točke oziroma 4,5 odstotka na 14.935,90 točke.

Teden se je v ponedeljek sicer začel povsem drugače, saj sta S&P 500 po rasti za 0,64 odstotka in Dow Jones za 0,68 odstotka dosegla novi rekordni vrednosti. Napredoval je tudi Nasdaq, in sicer za 1,20 odstotka.

Med vlagatelji je odmevalo poročilo ministrstva za trgovino o rasti porabe za nove gradbene projekte v novembru lani v primerjavi z oktobrom za 0,4 odstotka na letno prilagojeno raven 1625,9 milijarde dolarjev. To je 9,3 odstotka več kot novembra 2020.

V torek se je že začelo oklevanje. Nasdaq je padel za 1,33 odstotka, S&P 500 za 0,06 odstotka, Dow Jones pa je po 0,59-odstotni rasti končal na novi rekordni vrednosti 36.799,65 točke. Gospodarskih poročil, ki bi vplivala na vlagatelje, ni bilo.

Kljub dobrim podatkom o zaposlovanju v zasebnem sektorju v decembru, so v sredo vsi trije indeksi padli. Na vlagatelje je vplivala objava povzetkov z zadnjega zasedanja Odbora za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve, ki so pokazali, da je večina članov odbora pripravljena na pospešitev višanja obrestnih mer in hitrejši umik podpore gospodarstvu, kot se je pričakovalo doslej.

Dow Jones je padel za 1,07 odstotka, S&P 500 za 1,94 odstotka, Nasdaq pa za 3,34 odstotka. Podjetje ADO je sicer poročalo, da je ameriški zasebni sektor decembra zaposlil 807.000 oseb, kar je največ v zadnjih sedmih mesecih.

Padanje indeksov se je nadaljevalo v četrtek, ko je Dow Jones izgubil 0,47 odstotka, S&P 500 je nazadoval za 0,10 odstotka, Nasdaq pa za 0,13 odstotka. Razlog je bilo pričakovanje ukrepov centralne banke zaradi naraščajoče inflacije. Višje obresti pomenijo manj denarja za naložbe v vrednostne papirje.

Vlagatelji so imeli pred seboj poročilo o številu novih vlog za nadomestilo zaradi brezposelnosti ministrstva za delo, ki je pokazalo, da so se vloge v tednu do 1. januarja v primerjavi s tednom prej povišale z 200.000 na 207.000. Iz teh podatkov izhaja, da se trg delovne sile izboljšuje in centralna banka lahko viša obresti.

Ministrstvo za trgovino je poročalo, da se je zunanjetrgovinski primanjkljaj ZDA novembra na mesečni ravni povečal za 19,4 odstotka na 80,2 milijarde dolarjev, kar je blizu septembrskemu rekordu 81,4 milijarde dolarjev. Rast primanjkljaja je pričakovana, saj so ameriška podjetja povečala uvoz zaradi praznikov. Večji primanjkljaj tudi pomeni, da ameriško gospodarstvo dobro okreva.

V petek je odmevalo poročilo ministrstva za delo o zaposlovanju in stopnji brezposelnosti v decembru. Med vlagatelji je pozitivno odmeval padec stopnje brezposelnosti s 4,2 odstotka v novembru na 3,9 odstotka, po drugi strani pa je razočaral podatek, da je bilo neto odprtih novih delovnih mest le 199.000.

S&P 500 je v petek nazadoval za 19,02 točke oziroma 0,4 odstotka, Dow Jones za 4,81 točke oziroma manj kot 0,1 odstotka, Nasdaq pa za 144,96 točke oziroma odstotek.