Na ESČP lani več tožb proti Sloveniji; v razsojenih primerih gre za kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva in zaščite lastnine

0

Na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) je bilo lani vloženih 234 tožb proti Sloveniji, kar je več kot leta 2020, ko jih je bilo vloženih 180, kaže danes objavljeno letno poročilo sodišča v Strasbourgu. Več tožb kot predlani je sodišče prejelo tudi v celoti, skupaj več kot 44.000.

Sodišče je lani v povezavi s Slovenijo izreklo dve sodbi v sedmih primerih, kar je več kot leto pred tem, ko je odločilo v štirih primerih. V obeh sodbah je ugotovilo najmanj eno kršitev evropske konvencije o človekovih pravicah. Šlo je za kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva in zaščite lastnine.

V Strasbourgu so lani zavrnili ali kot nedopustne razglasili 172 primerov proti Sloveniji, predlani so jih 174.

Kot izhaja iz poročila, je bilo leta 2021 proti Sloveniji nerešenih 125 primerov, kar je enkrat več kot v letih 2020 in 2019.

Glede na število prebivalcev je bilo lani proti Sloveniji vloženih 1,11 nove tožbe na 10.000 prebivalcev, kar je enkrat več od evropskega povprečja, ki znaša 0,53 tožbe na 10.000 prebivalcev, kaže statistika.

Skupno je bilo doslej v zgodovini sodišča, ki je bilo vzpostavljeno leta 1959, v primerih tožb proti Sloveniji izrečenih 373 razsodb, od tega je bila v 342 ugotovljena najmanj ena kršitev človekovih pravic. Največkrat je šlo za kršitve zaradi predolgih sodnih postopkov in pravice do učinkovitega pravnega sredstva.

Sodišče v Strasbourgu je sicer lani prejelo približno 44.250 novih primerov, kar je več kot leta 2020, ko jih je bilo okoli 41.700.

Sodišče je lani izreklo 1105 sodb, kar je največ od leta 2011. Od tega je v 986 ugotovilo najmanj eno kršitev evropske konvencije. Največ sodb z najmanj eno kršitvijo je bilo proti Rusiji (219), Ukrajini (194) ter Turčiji in Romuniji (po 76).

Na sodišču se je lani za 13 odstotkov povečalo število odprtih primerov – z 62.000 v letu 2020 na 70.150.

Predsednik ESČP Robert Spano je ob današnji predstavitvi letnega poročila poudaril, da so področja življenja, ki jih pandemija covida-19 ni prizadela, redka. “Ohranjanje načel demokratičnega upravljanja in vladavine prava za vsako ceno je zdaj postalo pomembnejše kot kdajkoli. Nikoli ne pozabimo: svet brez teh temeljnih načel je svet, ki ni več svoboden,” je dejal, so sporočili s sodišča.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen