Macron odločno brani svojo sporno izjavo o necepljenih; v EU doslej cepili 80 odstotkov odraslih
Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes v Parizu odločno branil svojo sporno izjavo o tem, kako bo otežil življenje necepljenim. V EU so sicer doslej cepili 80 odstotkov odraslih, kažejo najnovejši podatki Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).
Macron je pred dnevi v pogovoru za časnik Le Parisien razburil z izjavo, da želi tistim, ki se nočejo cepiti proti covidu-19, čim bolj otežiti življenje. Pri tem je uporabil francoski pogovorni, celo vulgarni izraz “emmerder”, ki ga je mogoče v nevtralni različici prevesti kot razjeziti ali spraviti ob živce.
V Franciji je proti covidu cepljenih okoli 90 odstotkov odraslih. Na oddelkih intenzivne nege po Macronovih besedah 85 odstotkov postelj zasedajo necepljeni, zaradi česar je treba prelagati operacije.
Njegova izjava, ki je sprožila val kritik zaradi uporabljenega jezikovnega registra in tudi težav ob prevajanju tega francoskega izraza v druge jezike, odmeva še danes.
Francoski predsednik jo je moral pojasnjevati tudi na novinarski konferenci, ki sta jo imela s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen ob začetku francoskega predsedovanja Svetu EU.
Državljanstvo prinaša dolžnosti in pravice, pri čemer se naše svoboščine končajo tam, kjer začnejo ovirati druge, je poudaril. Resnost razmer je orisal z besedami, kako zdravniki zaradi necepljenih ne morejo več opravljati svojega dela in da to predstavlja visok račun za državo.
S svojo sporno izjavo je želel sprožiti alarm in zdramiti tiste, ki jih je zanesel namerno zavajajoč diskurz nekaterih, je pojasnil ter ponovil, da je cepljenje njihova prioriteta in da je njihova strategija preprosta – cepiti, cepiti, cepiti.
Najnovejša statistika ECDC sicer kaže, da so v EU doslej cepili 80 odstotkov odraslih. Največ, skoraj 99 odstotkov, je povsem cepljenih na Danskem. Slovenija je s 67 odstotki med državami EU šesta najslabša. Slabši delež imajo le Poljska, Hrvaška, Slovaška, Romunija in Bolgarija.
Von der Leynova je ob tem v Parizu izpostavila pomen razprave o svobodi posameznika, ki pa da je zelo tesno povezana z odgovornostjo – ne zgolj do sebe, temveč tudi do svojih bližnjih.