(Še drugo odlično slovensko predsedovanje Svetu EU) Premier Janša po vrhu EU v Bruslju predstavil rezultate predsedovanja
Premier Janez Janša je danes po koncu vrha EU v Bruslju predstavil rezultate šestmesečnega predsedovanja Svetu EU. Predsedniki Evropskega sveta, Evropske komisije in Francije so se mu zahvalili za odlično sodelovanje, uspešno delo in stalno razpoložljivost.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel se je slovenskemu premierju toplo zahvalil za predsedovanje in sodelovanje, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se mu je zahvalila za odlično sodelovanje in izpostavila “velikanske uspehe predsedstva”.
Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron – Francija predsedovanje prevzema po Sloveniji – se je Janši zahvalil za sodelovanje, za pomembne dosežke na področju zdravja, digitalnih dosjejev in socialnih zadev ter za stalno razpoložljivost.
Janša, ki je v skladu s tradicijo po vrhu sodeloval na novinarski konferenci skupaj s predsednikoma Evropskega sveta in Evropske komisije, se je prav tako zahvalil za sodelovanje, pri čemer je izpostavil tudi klice sredi noči. Zahvalil se je tudi sodelujočima v predsedujočem triu, Portugalski in Nemčiji.
Slovensko predsedovanje je bilo četrto v času pandemije covida-19, je spomnil Janša in izpostavil prizadevanja, da bi bila večina srečanj fizična, kar da je tudi pripomoglo k temu, da so uspešno končali nekaj težkih dosjejev.
Janša je izpostavil zlasti 21 uspešno končanih trialogov z Evropskim parlamentom, med katerimi so po njegovih besedah tudi nekateri “težji orehi”, in izrazil upanje, da bo morda uspel še eden in da jih bo tako na koncu 22.
Kot vselej je tudi med slovenskim predsedovanjem odmevalo nekaj nepredvidenih dogodkov, med katerimi je Janša izpostavil migracijsko krizo ob meji z Belorusijo, dogajanje ob umiku zavezniških sil iz Afganistana, rast cen energije ter napetosti zaradi kopičenja ruskih sil ob Ukrajini.
Pomembna prioriteta slovenskega predsedstva je bila krepitev odpornosti. Članice so novembra sprejele sklepe o tem, ki so po Janševih besedah močni temelji za nadaljnjo krepitev odpornosti unije. Ob tem je izpostavil tudi decembrske sklepe o prehranski varnosti v kriznih časih.
Na področju zdravja in digitalizacije je bilo storjenih nekaj pomembnih korakov – dogovor članic o aktih o digitalnih trgih in storitvah ter končana trialoga o okrepljeni vlogi Evropske agencije za zdravila (Eme) in prenovi uredbe o Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).
Pomembna prioriteta je bilo tudi okrevanje, pri čemer je unija med slovenskim predsedovanjem potrdila 22 nacionalnih načrtov za okrevanje. Janša je izrazil pričakovanje glede čimprejšnje odobritve še preostalih petih, med katerimi sta tudi poljski in madžarski.
Med rezultati je premier navedel tudi dogovor o nadaljevanju mobilnega gostovanja, skupnem stališču za podnebno konferenco v Glasgowu, potek konference o prihodnosti Evrope, dogovor o ključnih značilnostih evropskega modela športa in sklepe o pripravljenosti Hrvaške na schengen.
V pogajanjih o novem migracijskem paktu med slovenskim predsedovanjem ni bilo preboja. Ta se sicer ni niti pričakoval. Se je pa predsedstvo nadejalo premika glede podatkovne zbirke prstnih odtisov Eurodac. Nanj je po Janševih besedah vezanih precej dilem, tako da bo to verjetno trd oreh francoskega predsedstva.
Prav tako med slovenskim predsedovanjem očitno ne bo začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Je pa Janša danes izpostavil pomemben signal vrha EU in Zahodnega Balkana oktobra na Brdu glede perspektive članstva za države v regiji in pomen sprejetja širitvenih sklepov minuli torek.