[Izdajanje tajnih podatkov iz SDT direkt do Kavaškega klana] Odbora DZ pozvala GDT Šketo, da preveri stanje na področju varnostnega preverjanja zaposlenih na vseh tožilstvih

Odbora DZ za pravosodje in za notranje zadeve sta na zahtevo SDS in SMC obravnavala vprašanje varnostnega preverjanja zaposlenih in ravnanja s tajnimi podatki na sodiščih in tožilstvih. Pri tem sta se zavzela za čim boljšo ureditev na obravnavanem področju, da bi možnost za izdajo tajnih podatkov zmanjšali na najmanjšo možno mero.

Poslanski skupini SDS in SMC sta zahtevo za skupno nujno sejo obeh odborov vložili po tistem, ko so v javnost v začetku novembra prišle informacije o uslužbenki Specializiranega državnega tožilstva (SDT), osumljeni, da je izdajala tajne podatke. Z njeno pomočjo sta se maja policijskemu prijetju tako izognila pomembna člana kriminalne združbe Kavaški klan.

Iz leta 2009 pa je znan primer, ko je kurir na ljubljanskem okrajnem sodišču iz koristoljubja odtujeval sodne spise, je v imenu predlagateljev dejala Anja Bah Žibert iz SDS. Po njenih besedah bi bilo prav, da se tisti, ki so najbolj odgovorni za ravnanje s tajnimi podatki v pravosodju in na državnih tožilstvih, primerno odzovejo.

Generalna direktorica vrhovnega državnega tožilstva Gaja Štovičej je zagotovila, da je omenjena uslužbenka SDT vedno uspešno prestala redno varnostno preverjanje. Morebitna vmesna varnostna preverjanje pa lahko izvedejo le v določenih primerih, pri čemer mora biti odločitev za takšno preverjanje dobro obrazložena. Sicer pa so na SDT po njenem zagotovilu že sprejeli določene organizacijske in druge ukrepe, da bi preprečili tovrstne primere v prihodnje.

Direktor urada vlade za varstvo tajnih podatkov Igor Eršte je poudaril, da se interno kot najnižja stopnja tajnosti v svetu počasi opušča. Francija in Velika Britanija imata tako le oznaki tajno in strogo tajno. Slej ko prej bomo tudi v Sloveniji začeli razmišljati v to smer, je napovedal.

V poslanski razpravi se je oglasil le Dejan Kaloh iz SDS. Pozval je k največji možni omejitvi možnosti za zlorabe tajnih podatkov. Po njegovih besedah ni nikomur v interesu, da bi se kaj takega, kot se je nedavno zgodilo na SDT, ponovilo.

Odbora sta brez glasu proti sprejela štiri sklepe. V skladu z njimi naj bi generalni državni tožilec Drago Šketa sklical kolegij vodij tožilstev in preveril stanje na področju varnostnega preverjanja zaposlenih na vseh tožilstvih, v 60 dneh pa pripravil poročilo o tem.

Ministrstvo za notranje zadeve naj bi vrhovnemu državnemu tožilstvu in vrhovnemu sodišču predlagalo, naj nemudoma preverita, ali so pri kom od zaposlenih podani varnostni zadržki. V tem primeru naj se zanje takoj predlaga izvedba vmesnega varnostnega preverjanja, so pozvali.

Uradu vlade za varstvo tajnih podatkov so priporočili, naj predlaga ukrepe za boljše varovanje tajnih podatkov. Skupaj z ministrstvoma za pravosodje in za notranje zadeve naj preuči obstoječo normativno ureditev na področju ravnanja s tajnimi podatki in predlaga učinkovite pravne rešitve, da bo zaposlenim dejansko onemogočena izdaja tajnih podatkov.

Če urad ugotovi nepravilnosti pri upoštevanju pravil, ki veljajo za postopek varnostnega preverjanja zaposlenih na sodiščih in tožilstvih, pa naj nemudoma ukrepa, so še priporočili.