30 let slovenske ustave

Jutri bo minilo 30 let od sprejetja sodobne slovenske ustave. To je ustava, ki je v Sloveniji poleg nekaterih drugih načel uveljavila demokratične standarde in človekove pravice. Njena odlika je bila že ob nastanku preglednost in jasnost določil.

Slovenska ustava se je do zdaj izkazala kot dobra, manj dobra pa je bila njena uresničitev na zakonski ravni, je pred četrtkovo 30. obletnico sprejetja slovenske ustave za STA dejal eden od njenih avtorjev Lojze Ude. Med drugim pogreša boljše zakonske rešitve na področju varstva okolja.

Po Udetovih besedah mora biti ustava napisana na načelni ravni, kar je značilno tudi za našo slovensko, sicer bi bila preveč podrobna. Nato pa so posamezni zakoni tisti, ki uresničujejo posamezne ustavne pravice in druge določbe. “Tu pa je do zdaj marsikaj šepalo,” ugotavlja.

Pri tem je izpostavil zakone s področja varstva okolja. Čeprav je bila ustava naknadno oplemenitena z zapisom pravice do pitne vode in čeprav je odnos do narave in okolja na besedni ravni dober, se je v zadnjih letih sprejemalo takšne zakonske rešitve, s katerimi se je skušalo na vsak način izogniti določbam o varstvu okolja, je pojasnil. Sporna novela zakona o vodah je sicer padla na referendumu, a težava je po njegovih besedah že sama težnja, da se sploh skuša sprejemati tovrstne zakonske rešitve.

Temeljni in najvišji splošni pravni akt je tedanja skupščina sprejela 23. decembra 1991. Osnutek besedila je oblikovala skupina strokovnjakov, ki jo je vodil poznejši ustavni sodnik Peter Jambrek, v njej pa so bili še današnji zaslužni profesor na pravni fakulteti Franc Grad, filozof Tine Hribar ter poznejši ustavni sodniki Tone Jerovšek, Matevž Krivic, Anton Perenič in Ude. V skupini je bil tudi Miro Cerar kot njen strokovni tajnik.