Xi Jinping z zgodovinsko resolucijo utrdil svoj status
Na Kitajskem se je s sprejetjem “zgodovinske resolucije” po štirih dneh končalo zasedanje centralnega komiteja vladajoče komunistične partije. Sprejetje resolucije, kakršnih doslej ni bilo veliko, dodatno utrjuje oblast predsednika Xi Jinpinga in njegov status v politični zgodovini Kitajske.
V obsežnem dokumentu člani komiteja med drugim kot nujno izpostavljajo “vztrajno ohranjanje položaja tovariša Xi Jinpinga kot jedra centralnega komiteja partije in kot jedra partije”. Celotno stranko, vojsko in pripadnike vseh etničnih skupin na Kitajskem pozivajo, naj se še “tesneje poenotijo” okoli centralnega komiteja in Xija ter v celoti uresničijo njegovo “novo obdobje socializma s kitajskimi značilnostmi”, poročanje kitajske tiskovne agencije Xinhua navajajo druge tuje agencije.
Resolucija sicer predstavlja nekakšen povzetek ključnih dogodkov minulih sto let kitajske komunistične partije, izpostavlja njene ključne uspehe in nakazuje njene prihodnje usmeritve. Partija je po pisanju Xinhue z njo “napisala najveličastnejši ep v zgodovini kitajskega naroda”.
Gre dejansko za tretjo tovrstno resolucijo od ustanovitve partije leta 1921. Prva je bila sprejeta leta 1945 v času Maa Zedonga, druga pa leta 1981 pod Deng Xiaopingom. Mao je v tokratnem dokumentu omenjen sedemkrat, Deng petkrat in Xi kar 17-krat, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Sprejeta je bila ob koncu plenarnega zasedanja centralnega komiteja, ki velja za enega ključnih političnih sestankov na Kitajskem. Na njem se je za zaprtimi vrati zbralo skoraj 400 polnopravnih in nadomestnih članov doslej 19. komiteja.
Že samo dejstvo, da sta bili primerljivi resoluciji pred tem potrjeni le dvakrat, Xija postavlja ob bok ustanovitelju partije Mau in njegovemu nasledniku Dengu, piše britanski BBC. Nekateri poznavalci jo obenem razumejo kot Xijev najnovejši poskus, da obrne desetletja trajajoč trend decentralizacije, ki se je začel že pod Dengom, ter kot znak, da se Kitajska vrača nazaj k t. i. kultu osebnosti.
To je bilo tudi zadnje res pomembno politično srečanje pred jubilejnim, 20. nacionalnim kongresom partije prihodnje leto, na katerem naj bi Xiju pripadel zgodovinski, tretji zaporedni mandat na čelu države. Leta 2018 so namreč na Kitajskem odpravili pravilo, ki je dovoljevalo največ dva zaporedna predsedniška mandata.
Xi sicer velja za najmočnejšega kitajskega voditelja po Mau. Njegovo vodenje Kitajske sta zaznamovala velik gospodarski vzpon države in odločen boj proti korupciji. Kitajska je postala tudi zelo samozavestna v zunanji politiki in krepi svojo vojaško moč, s tem pa zaskrbljenost ostalih držav v regiji in svetu. Je pa njegovo vodenje Kitajske obenem zaznamovala krepitev represije v pokrajini Xinjiang, na Tibetu in v Hongkongu.
Tudi znotraj partije si je Xi ustvaril nesporen primat, ki spominja že na kult osebnosti. Odstranil je glavne politične tekmece in praktično nima konkurence. Ustvaril je celo lastno politično teorijo, znano kot misli Xi Jinpinga, ki jo poučujejo študentom.