Verbalni ognjemet med Milanovićem, Plenkovićem in Banožićem zaradi nameravane “prisilne” upokojitve poveljnika hrvaške vojske
Hrvaški predsednik in vrhovni poveljnik hrvaških oboroženih sil Zoran Milanović se je zapletel v spor z obrambnim ministrom Mariom Banožićem. Danes je ponovil, da ne vidi več možnosti za sodelovanje z njim. Banožić pa je nato ocenil, da je čas za odpoklic Milanovića s položaja predsednika države.
Milanović je danes v Vukovarju novinarjem dejal, da od hrvaškega premierja Andreja Plenkovića pričakuje, da bo odstranil Banožića iz vlade. Dodal je, da se z Banožićem nimata več kaj pogovarjati.
Hrvaški predsednik je ocenil, da minister s svojimi izjavami in sporočili za javnost ne razlikuje med resnico in lažjo, to pa je nevarno za državo. Pojasnil je, da je Banožić po krivem obtožil predsednika države in načelnika glavnega štaba hrvaških oboroženih sil, admirala Roberta Hranja, da kršita hrvaško ustavo. Pri tem ni izbiral besed, Banožiću je očital, da ni zmožen voditi obrambnega resorja.
A tudi Banožić v nastopu pred novinarji v Vukovarju predsedniku države ni ostal dolžan. Ocenil je, da je Milanović “psihiatrični primer”, zato je po njegovem mnenju prišel čas za njegov odpoklic s položaja predsednika države. Dejal je, da je bil Milanović najslabši hrvaški premier ter da se je pokazal tudi kot najslabši hrvaški predsednik.
Plenković je Milanovićeve izjave označil za “primitivno, brutalno žaljenje sogovornika” in ga pozval k umiritvi strasti. Ponovil je, da je Banožićev položaj v vladi z vsakim napadom bolj trden in da predsednik države ne odloča o tem, kdo bo v vladi.
Milanoviću je očital, da je kot premier zniževal sredstva za vojsko, medtem ko ima ta v njegovem mandatu večji proračun in je v boljšem položaju, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Verbalni spor med predsednikom in obrambnim ministrom je izbruhnil pred kratkim, ko je Banožić nameraval upokojiti poveljnika zaščitnega bataljona hrvaške vojske pri uradu hrvaškega predsednika, brigadirja Elvisa Burčula. Ta je na tej dolžnosti še iz časov Milanovićeve predhodnice na Pantovčaku Kolinde Grabar-Kitarović.
Milanović je temu nasprotoval in zahteval, da poveljnik zaščitnega bataljona ostane na položaju. Sledile so žalitve z obeh strani. Milanović je Banožiću v petek preprečil, da bi nagovoril mlade prostovoljne vojake ob prisegi v vojašnici v Požegi. Milanovićev ukaz je izvršil admiral Hranj, Banožić pa je potem zahteval tudi njegov odstop.
Hrvaški premier Plenković je že v petek izjavil, da ima Banožić njegovo zaupanje in bo ostal minister za obrambo do konca mandata. Obenem je ocenil, da Milanović izvaja “prikriti državni udar”.
Na Hrvaškem ocenjujejo, da gre za spopad med predsednikom države in ministrom zaradi nadzora nad hrvaško vojsko, v kateri kadrovske niti vleče vladajoča stranka HDZ. Milanović po ocenah analitikov hodi po robu svojih ustavnih pooblastil, a jih zaenkrat v tem primeru ni kršil. Ministru med drugim očitajo, da več kot leto dni po prevzemu ministrstva za obrambo še vedno ni spoznal sistema, s katerim upravlja, je prejšnji teden izjavil hrvaški vojaški analitik Igor Tabak v pogovoru za regionalno televizijo N1.
Spopad med Pantovčakom in Banskimi dvori že več kot leto dni tli tudi pri izbiri novih hrvaških veleposlanikov.
Iz krogov blizu Plenkovića je bilo v času nedavnega večmesečnega spora z Milanovićem glede imenovanja predsednika hrvaškega vrhovnega sodišča slišati, da imajo Milanovića za resničnega vodjo opozicije, ki ima namen zrušiti aktualno vlado. Šlo naj bi predvsem za osebno sovraštvo med nekdanjima sodelavcema na hrvaškem zunanjem ministrstvu Milanovićem in Plenkovićem, ki sta bila tudi tekmeca na parlamentarnih volitvah leta 2016.