Minister Vizjak na COP26 akcijsko: Čas je, da se premaknemo od dobrih namenov h konkretnim dejanjem!

Podnebna konferenca COP26 v škotskem Glasgowu predstavlja odločilen korak za prihodnost našega planeta in mlajših generacij, je na novinarski konferenci danes poudaril slovenski okoljski minister Andrej Vizjak. “Čas je, da ravnamo odgovorno in se premaknemo od dobrih namenov h konkretnim dejanjem,” je poudaril.

Vizjak je danes na novinarski konferenci v Glasgowu, ki so jo prenašali tudi prek spleta, nastopil ob podpredsedniku Evropske komisije Fransu Timmermansu. Slovenija ima na COP26 pomembno vlogo, saj kot predsedujoča EU usklajuje mnenja med članicami, hkrati pa EU zastopa navzven.

Slovenski okoljski minister je poudaril, da odločevalci v Glasgowu odločajo o prihodnosti Zemlje. Svet se mora premakniti h konkretnim dejanjem za doseganje cilja 1,5 stopinje Celzija, je dejal. “Uspelo nam bo, če bomo združeni in bomo delovali skupaj – ves svet, vse države in vsi deležniki. Obenem moramo zagotoviti, da naša dejanja ne ogrozijo socialne kohezije in gospodarskega razvoja ter da pomagamo državam v razvoju,” je dejal.

Po Vizjakovih besedah so ukrepi priložnost za gospodarski in družbeni napredek. Je pa vse pogodbenice pariškega sporazuma ob blaženju podnebnih sprememb pozval tudi k okrepitvi naporov za prilagajanje nanje. Zavzel se je tudi za zagotovitev 100 milijard dolarjev (86,3 milijarde evrov) podnebne pomoči državam v razvoju letno. Po njegovi oceni je trenutno dosežene okoli 85 odstotkov vsote, v celoti pa bi lahko obljubo razvite države izpolnile kmalu.

EU in njene države članice zagotavljajo največji delež javnega podnebnega financiranja za pomoč državam v razvoju na globalni ravni, so v sporočilu za javnost poudarili na ministrstvu za okolje in prostor. Leta 2019 so državam v razvoju zagotovile sredstva v višini 21,9 milijarde evrov.

Timmermans je medtem dejal, da pogajalce in države na COP26 čaka še ogromno dela. Poudaril je stališče EU, da imajo ambiciozni cilji pravi pomen le, če jih države podprejo s konkretnimi načrti za njihovo dosego.

Kot “izredno pomembno vprašanje” je izpostavil vprašanje povračil za izgube in škode, ki so posledica podnebnih sprememb. EU podpira izboljšanje sistema za pomoč v primeru naravnih katastrof s krepitvijo santiaške mreže, je dejal.

Na okoljskem ministrstvu so ob škodah in izgubah med nekaterimi najpomembnejšimi odprtimi vprašanji na COP26 izpostavili člen 6 pariškega sporazuma, ki se osredotoča na mehanizme sodelovanja, vključno z mednarodnim prenosom rezultatov blaženja, pa preglednost, prilagajanje ter skupni časovni okvir za nacionalno določene prispevke.

Tako Vizjak kot Timmermans sta odgovarjala tudi na novinarska vprašanja, ki so bila v veliki meri posvečena vlogi različnih energentov v brezogljični prihodnosti. Vizjak je med drugim podčrtal neenaka izhodišča, ki jih imajo članice EU: nekatere so denimo močno odvisne od premoga, druge sploh ne, nekatere kot rešitev vidijo jedrsko energijo, druge bi kot prehodno rešitev koristile zemeljski plin.

S Timmermansom sta se strinjala, da lahko v prihodnje pomembno vlogo odigra vodik. Timmermans pa je zatrdil tudi, da mora v prihodnjem energetskem miksu EU svojo vlogo odigrati biomasa.

Podnebna konferenca COP26 je stopila v drugo polovico. Potem ko so zagon pogajanjem v Glasgowu v začetku prejšnjega tedna dali voditelji držav in vlad, naj bi visok tempo v drugem tednu pomagali držati ministri za okolje in podnebne spremembe. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da so države v začetku zadnjega tedna pogajanj pri številnih vprašanjih še daleč od dogovora.