EU pri prenovi fiskalnih pravil v iskanju ravnotežja med rastjo in vzdržnostjo dolga

Finančni ministri držav v območju evra so se danes v Bruslju strinjali, da je treba zagotoviti učinkovita in preprostejša evropska proračunska pravila. V procesu reforme se bodo osredotočili na vprašanje, kako zagotoviti ravnotežje med zagotavljanjem rasti in vzdržnosti dolga, je poudaril šef evroskupine Paschal Donohoe.

Finančni ministri držav v območju evra so danes v Bruslju govorili o reformi evropskih proračunskih pravil, potem ko je Evropska komisija po dolgi zamrznitvi zaradi pandemije covida-19 pred nekaj tedni oživila to razpravo.

Cilj je reforma do leta 2023, ko naj bi nehala veljati klavzula, uvedena ob začetku pandemije, ki omogoča maksimalno odstopanje od pravil. To je bila prva, splošna razprava po vnovični umestitvi teme na dnevni red.

V Evropski komisiji so ob vnovičnem zagonu razprave izpostavili, da je treba zagotoviti pravila, ki bodo kos ključnim izzivom – znižati je treba visok javni dolg in pri tem zmanjšati razlike med članicami, zagotoviti ogromne naložbe v zeleni prehod in digitalno preobrazbo ter ob tem pravila tudi poenostaviti.

Danes so se vsi strinjali o pomembnosti učinkovitih proračunskih pravil ter o potrebi, da se razpravlja o vprašanjih nacionalnega lastništva, poenostavitve in zagotovitvi spoštovanja teh pravil, je povedal šef evroskupine, irski finančni minister Donohoe.

Tudi evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je kot ključen izziv izpostavil verodostojno znižanje javnega dolga brez zadušitve okrevanja.

Današnja razprava je bila po komisarjevih besedah dober začetek, a dela za zagotovitev konsenza do predstavitve konkretnih predlogov, ki se pričakujejo sredi prihodnjega leta, je še veliko.

Konsenza o tem, kako znižati dolg na način, ki ne bo zadušil rasti, namreč še ni. Članice imajo še vedno zelo različna stališča, ki jih zagovarjajo ves čas te razprave, ki traja že več kot deset let, a vendar je nekaj novih okoliščin, denimo majhni stroški zadolževanja in pandemični šok, ki je zvišal raven dolga, je pojasnil komisar.

Pakt za stabilnost in rast, ki opredeljuje temeljna evropska proračunska pravila, kot zgornji prag dopustnega javnega dolga opredeljuje 60 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kot zgornji prag javnofinančnega primanjkljaja pa tri odstotke BDP. Unija je med minulo finančno krizo pakt dopolnila z dvema zakonodajnima aktoma, ki se imenujeta šesterček in dvojček.

Gentiloni je tudi danes ponovil, kar je v minulih mesecih poudaril že večkrat – da nihče ne govori o spreminjanju pogodb oziroma omenjenih dopustnih ravni javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja, določenih v pogodbah EU od leta 1992.

Ministri so znova razpravljali tudi o inflacijskih gibanjih s poudarkom na rastočih cenah energije, o projektu digitalnega evra in o odprtih vprašanjih pri vzpostavljanju bančne unije.

Zasedanja se je udeležil tudi slovenski minister Andrej Šircelj, ki je sicer danes v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU vodil makroekonomski dialog na politični ravni. Posebna tema tokratnega dialoga je bila digitalna preobrazba.

Sodelujoči so po navedbah finančnega ministrstva v razpravi ugotovili, da v večini članic unije cepljenje poteka uspešno, v nekaterih pa bi bilo treba precepljenost izboljšati, strinjali so se, da se je okrevanje že začelo, a da bo treba pozorno spremljati tveganja v povezavi s pandemijo in neenakosti pri okrevanju, ter izpostavili priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija, predvsem vpliv digitalne preobrazbe na povečanje produktivnosti in konkurenčnosti.