Predstavitev proračunov za leti 2022 in 2023 v DZ prihodnji četrtek
DZ se bo s predlogom državnih proračunov za prihodnji dve leti in preostalimi proračunskimi dokumenti seznanil na izredni seji, ki jo bo kolegij predsednika DZ Igorja Zorčiča predvidoma sklical v četrtek, 7. oktobra. Nato bo stekla razprava na sejah delovnih teles, DZ pa bo oba proračuna potrjeval predvidoma sredi novembra.
Kolegij bo dnevni red četrtkove izredne seje DZ potrjeval v torek, je razvidno iz danes objavljenega sklica seje kolegija.
V četrtek bosta v skladu s poslovnikom DZ predlog proračunov poslankam in poslancem predstavila predsednik vlade Janez Janša in finančni minister Andrej Šircelj. Skupaj bosta imela za nastop 60 minut časa.
Vsebinske razprave poslovnik na tej seji ne predvideva, pač pa bo potekala pozneje na sejah zainteresiranih delovnih teles državnega zbora. Te bodo predvidoma sklicane v času od 8. do 15. oktobra.
Tri dni pozneje se bo iztekel rok za vlaganje dopolnil k predlogu proračuna za leto 2023 in tega bodo predvidoma 20. oktobra kot zadnji vzeli pod drobnogled še člani odbora DZ za finance kot matično delovno telo za obravnavo proračuna.
Zatem bo imela vlada do 6. novembra čas, da na osnovi razprav in vloženih dopolnil pripravi dopolnjen predlog proračuna za leto 2023, ki ga bo nato 12. novembra skupaj s predlogom sprememb proračuna za leto 2022 vnovič obravnaval odbor za finance. Tako pripravljene proračunske dokumente bo nato potrjeval DZ, kar bi se lahko zgodilo na plenarni seji, ki se bo začela 15. novembra.
Predlog obeh proračunov je vlada sprejela v sredo, ko je Šircelj povedal, da bosta bistveno več denarja namenila za investicije. Izpostavil je rast na področju zdravstva, bistveno več denarja pa bo namenjenega tudi za domove za starejše kot tudi za prilagajanje podnebnim spremembam, za znanstveno in raziskovalno dejavnost, trajnostno mobilnost in upravljanje z vodami.
Za leto 2022 je DZ proračun sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekaj popravkov. Prihodkov naj bi se v državno blagajno steklo 11,47 milijarde evrov, kar je 4,5 odstotka več, kot je zapisano zdaj. Odhodki naj bi se povečali za dobro desetino na 13,94 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj bo tako znašal 2,47 milijarde evrov oz. 4,6 odstotka BDP.
V predlogu proračuna za leto 2023 pa vlada načrtuje že za 3,3 odstotka višje prihodke, to je v višini 11,84 milijarde evrov. Odhodki naj bi se zmanjšali na 13,36 milijarde evrov, primanjkljaj pa na 1,52 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka BDP.
Vlada je v okviru predloga sprememb državnega proračuna za leto 2022 in proračuna za leto 2023 določila razrez odhodkov po posameznih uporabnikih. Ob postopnem umikanju ukrepov za obvladovanje posledic epidemije covida-19 bodo v ospredje prihajali strukturni ukrepi za povečanje odpornosti gospodarstva, podprti z investicijami.
V predlogu proračuna za leto 2022 vlada načrtuje 11,47 milijarde evrov prihodkov, odhodke pa je določila v višini 13,94 milijarde evrov. Leta 2023 se bodo prihodki po teh načrtih povzpeli na 11,84 milijarde evrov, vsi proračunski porabniki skupaj pa bodo imeli na voljo 13,36 milijarde evrov.
proračunski uporabnik sprejeti proračun 2022 predlog sprememb 2022 predlog 2023
v evrih v evrih v evrih
________________________________________________________________________________________________________________
min. za finance 3.587.924.437 3.647.987.133 3.445.394.846
min. za notranje zadeve 484.361.980 553.754.239 542.196.301
min. za zunanje zadeve 122.598.423 131.968.853 109.155.600
min. za obrambo 687.815.341 792.985.410 896.101.221
min. za pravosodje 119.960.950 121.820.920 120.413.955
min. za gospodarski razvoj in tehnologijo 289.277.081 360.359.355 216.883.100
min. za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 453.650.422 540.043.080 578.782.639
min. za infrastrukturo 994.235.259 1.268.210.582 1.291.692.401
min. za okolje in prostor 377.881.681 516.084.128 430.487.986
min. za delo, družino, soc. zadeve in en. možnosti 1.888.936.604 1.872.341.796 1.746.382.599
min. za zdravje 294.093.114 683.782.078 523.916.629
min. za javno upravo 152.692.872 172.726.601 191.733.302
min. za izobraževanje, znanost in šport 2.249.088.447 2.466.064.616 2.466.767.976
min. za kulturo 229.625.842 238.017.979 244.014.209
skupaj vladni proračunski uporabniki* 12.268.727.916 13.617.594.962 13.041.374.249
skupaj nevladni proračunski uporabniki** 79.674.745 78.189.233 68.152.209
skupaj pravosodni proračunski uporabniki*** 249.789.053 244.553.377 250.845.365
* poleg ministrstev še kabinet predsednika vlade, vladne službe, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, urad vlade za demografijo, urad vlade za informacijsko varnost, služba vlade za digitalno preobrazbo, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, služba vlade za zakonodajo in Statistični urad RS
** urad predsednika republike, državni zbor, državni svet, državna volilna komisija, varuh človekovih pravic, informacijski pooblaščenec, Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu, ustavno sodišče, računsko sodišče, državna revizijska komisija, komisija za preprečevanje korupcije, fiskalni svet, zagovornik načela enakosti in Slovenska akademija znanosti in umetnosti
*** vrhovno sodišče, sodni svet, višja in okrožna sodišča, tožilstva, državno odvetništvo, upravno sodišče ter delovna in socialna sodišča
Vir: DZ RS