Bomo kmalu dobili Agencijo za promocijo vina?

(21. oktober 2021) Vinogradniki in vinarji so na prvem Strateškem forumu pijač, ki je za skupno mizo povezal vse proizvajalce pijač, opozorili na zahteve Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) na področju alkoholne politike vse bolj posegajo na prost pretok blaga in storitev na trgu EU in pomembno spreminjajo poslovne modele ter zahtevajo vedno večjo inovativnost sektorja. Na forumu so sicer bili tudi predstavniki ministrstev in evropskih združenj, ki so skupaj s proizvajalci pijač iskali odgovore na izzive sektorjev. Skupna skrb vseh je povezovalno, trajnostno, odgovorno in konkurenčno poslovanje ob omejitvah, ki jih postavljajo novi zakonodajni okviri. 

Ti se namreč osredotočajo na ustvarjanje predvidljivega, spodbudnega in konkurenčnega poslovnega okolja, trajnostno upravljanje z vodami, ravnanja s plastično in drugo embalažo ter razvoja prehranske politike, alkoholne politike in zelenega prehoda v krožno gospodarstvo.  

Na forumju je sodelovalo tudi letos ustanovljeno Združenje slovenskih vinarjev, ki povezuje 10 vinskih kleti. Predsednik združenja mag. Borut Fakin je izpostavil, da so njihovi cilji razvijati potencial slovenskega vinogradništva in vinarstva na domačem in tujih trgih, oblikovanje strateškega načrta sektorja in odprava nepoštenih poslovnih praks z vinom. Kot je še dejal, se aktivno pripravlja tudi oblikovanje nove Agencije za promocijo vina. Vinogradniki in vinarji se trenutno sicer prednostno usmerjajo v prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov. Ocenjujejo, da bi na leto bilo potrebno obnoviti najmanj 400 hektarjev vinogradov, kar bi letno znašalo do 22 milijonov evrov, sredstva, ki pa so za te namene na voljo v okviru prihodnjega strateškega načrta skupne kmetijske politike, pa so nekaj več kot 4 milijone evrov na leto. Po mnenju Fakina je to občutno premalo. Posodobitev strojne opreme za pridelavo, nakup specialne mehanizacije in podpore za vpeljavo okolju bolj prijaznih pridelovalnih in predelovalnih tehnologij je po njegovem nujna za izboljšanje konkurenčnosti sektorja.  

Vinarjem je posebej pomembna enotna promocija vina na domačih in tujih trgih, s spodbujanjem lokalnih zgodb in zelene destinacije. Nedopustno je, so opozorili, da se vinogradi po Evropi selijo v nižine in zamenjujejo kmetijske površine namenjene primarni pridelavi žit. 

Veliko omejitev za vinogradnike in vinarje prinašajo nove politike, zlasti alkoholna politika in strategija boja proti raku. Evropske politike vinogradništvo in vinarstvo vse bolj usmerjajo v trajnostno pridelavo in spreminjajo komunikacijo s potrošniki, ki vse bolj stremijo k odgovornemu načinu prehranjevanja. Zato postaja označevanje prehranske vrednosti in sestavin vse pomembnejše.  

V slovenski industriji pijač zaposlenih preko 1.200 delavcev 

Hkrati pa zahteve svetovne zdravstvene organizacije na področju alkoholne politike vse bolj posegajo tudi na prost pretok blaga in storitev na trgu EU in pomembno spreminjajo poslovne modele ter zahtevajo vedno večjo inovativnost sektorja. Dr. Ignacio Sánchez Recarte, generalni sekretar Evropskega združenja vinarjev (CEEV) je v svoji predstavitvi izpostavil: »Vino je trden steber družbeno-gospodarske in okoljske trajnosti podeželskih območij EU in kmetijskega gospodarstva. Vendar je naš sektor resno ogrožen: najprej zato, ker nekateri oblikovalci politik spregledajo znanost in ne priznavajo, da je vino lahko del zdrave in uravnotežene prehrane ter življenjskega sloga. Drugič, ker moramo kot proizvajalci prevzeti svojo odgovornost in se pravočasno prilagoditi podnebnim izzivom, hkrati pa izpolniti pričakovanja vse bolj zahtevnih potrošnikov. Na srečo lahko na tem potovanju računamo na nova sredstva: e-oznake ali digitalno označevanje.« Kot je pojasnil, gre za večjezično orodje za usklajevanje in povečanje informacij za potrošnike; od seznama sestavin do sporočil o odgovorni porabi ali trajnostnih informacij o naših vinih ter transparentnega obveščanja potrošnikov. In vse to ob ohranjanju enotnega trga EU za vino in proizvode iz vina.  

Prvi strateški forum pijač so v Portorožu pripravili Združenje industrije pijač, Združenje slovenskih pivovarn in Združenje slovenskih vinarjev, ki delujejo v okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. Na forumu so izpostavili glavne dosežke, teme in izzive sektorjev. Sektor pijač je namreč zelo pomemben sektor znotraj slovenske živilskopredelovalne industrije in posledično slovenskega gospodarstva, na ravni EU pa je to sploh najmočnejši sektor, ki ga povezujejo tudi močna evropska združenja. V Sloveniji v industriji pijač deluje preko sto podjetij, ki zaposlujejo preko 1.200 delavcev, ustvarjajo nadpovprečno dodano vrednost in delujejo po vsej Sloveniji. Na poslovanje sektorjev je močno posegla epidemija COVID 19, ki je sektorje med sabo še bolj povezala.