Zelenski v Washingtonu ni dobil jasne podpore vključitvi Ukrajine v Nato, a dobil zagotovilo, da ZDA priključitve Krima Rusiji ne bodo nikoli priznale

Skupna izjava Ukrajine in ZDA o strateškem partnerstvu po sestanku ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z ameriškim predsednikom Josephom Bidnom v sredo v Beli hiši ohranja upanje Kijeva na vstop v zvezo Nato, vendar brez datuma. Obenem omenja potrebo po nadaljevanju številnih reform.

Zelenski je med svojim prvim obiskom Bele hiše upal na konkretnejše korake v zvezi s prizadevanji za vstop v Nato, vendar je dobil pozive za nadaljevanje potrebnih reform, obenem pa tudi zagotovilo Washingtona, da ruske priključitve polotoka Krim ZDA ne bodo nikoli priznale.

Izjava o strateškem partnerstvu govori o trdnih vezeh med državama, ki delita vrednote in zavezo za celovito, svobodno, demokratično in mirno Evropo. Govori o zavezi celovitim reformam v Ukrajini, ki so potrebne za uresničitev evropskih in evroatlanskih teženj, ter enotnosti v zavezi suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine v luči ruske agresije.

“Uspeh Ukrajine je ključnega pomena v globalnem boju med demokracijo in avtokracijo,” med drugim pravi izjava, ki omenja, da je ruska agresija na Ukrajino zahtevala 14.000 življenj, destabilizirala Evropo in območje Črnega morja ter ogrozila red na osnovi globalnih pravil. ZDA ne bodo nikoli priznale ruske priključitve Krima in podpirajo diplomatsko rešitev konflikta na vzhodu Ukrajine, ki ga je sprožila Rusija, pravi izjava.

ZDA podpirajo pravico Ukrajine, da se sama odloča o svoji bodoči zunanji politiki brez tujega vpletanja, vključno s težnjo po priključitvi zvezi Nato. ZDA, ki so doslej Ukrajini namenile skupaj 2,5 milijarde dolarjev vredno vojaško pomoč, se zavzemajo za nadaljevanje reform sodstva, napredovanja človekovih pravic, med drugim pravic istospolno usmerjenih.

Državi bosta vzpostavili strateški energetski in podnebni dialog, Ukrajina bo z reformami korporativnega upravljanja privabila več tujih naložb, sodelovala z ZDA pri zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, obe državi pa sta še naprej odločno proti projektu plinovoda iz Rusije do Nemčije Severni tok 2, ki ga vidita kot grožnjo evropski energetski varnosti.

Državi sta se tudi dogovorili, da bosta vzpostavili posebno varno komunikacijsko povezavo preko Nacionalnega in jedrskega centra za zmanjšanje tveganja, ki ga Američani vodijo že tri desetletja. Omenjeni center zmanjšuje tveganje oboroženih spopadov, tako jedrskih kot konvencionalnih.