Direktor STA Bojan Veselinovič je danes sporočil, da so bili pogovori z direktorjem Ukoma Urošem Urbanijo o pogodbi o javni službi v letu 2021 neuspešni – seveda iz njegovega zornega kota. Tako je Nadzorni svet STA obvestil, da odstopa s funkcije direktorja STA. “Pri teptanju novinarske avtonomije ne bom nikoli sodeloval,” je zapisal Veselinovič. Na to svoje izvajanje je Veselinovič dobil številne negativne komentarje.

Veselinovič: Odstopam, saj pri teptanju novinarske avtonomije ne bom sodeloval – v izjavi ni nič o včerajšnjih grožnjah novinarjem?

— Suzana Lara Krause (@krause_lara) September 30, 2021

“Ne morem in nočem pristati na pogoje, s katerimi predstavnik vlade izsiljuje plačilo za javno službo, ki jo Slovenska tiskovna agencija opravlja brezplačno zdaj že 273. dan,” je Veselinovič zapisal v izjavi za javnost.

Spomnimo: Urbanija je po srečanju pri Borutu Pahorju 7. septembra dejal, da se bo nadaljeval dialog, ki je “zastal julija, ko je bila zadržana uredba vlade glede financiranja STA“. Ta je z nedavno odločitvijo vrhovnega sodišča znova v veljavi, Ukom pa ima po besedah Urbanije znova vsa pooblastila, da lahko uredi sistem in način financiranja javne službe STA.

“Glede na današnje pogovore sem prepričan, da je želja tako na strani STA kot Ukoma, da se to čim prej uredi. Izhodišče nadaljnjih pogovorov bo pogodba, ki je bila STA poslana že julija,” je napovedal Urbanija. Ob tem je dodal, da so pri vsaki pogodbi možne spremembe. Upa, da bodo čim prej dosegli kompromis in uredili nemoteno financiranje, predvsem v dobrobit vseh zaposlenih na STA. A očitno pri Veselinoviču ni bilo ne volje, ne iskrene želje ta dialog nadaljavati.

Danes je Veselinovič tako spomnil na zakonsko določeno dolžnost države, da mora mesečno plačevati javno službo STA, ki jo je ugotovilo vrhovno sodišče. “To je dolžna letos storiti tudi brez pogodbe, pa smo se o njej kljub temu pogajali. Žal se je izkazalo, da gre le za novo obliko namernega zavlačevanja z vedno novimi zahtevami,” je zapisal Veselinovič in ocenil, da sta rešitev položaja STA in spoštovanje obvez, ki jih nalaga zakon, “očitno v nasprotju s političnimi interesi sedanje vlade”.

Izpostavil je, da je vlada sprejela uredbo o opravljanju javne službe STA in na skupščini STA še sklepe, s katerimi je odložila začetek celovitega financiranja STA.

Dodatno pa uredba “postavlja temelj za takšno pogodbo, ki bi nasilno spremenila uspešen poslovni model STA, zmanjšala našo tržno dejavnost, prihodke in s tem število zaposlenih. In predvsem: prikrila bi do zdaj neplačan dolg do STA, ki ga država dolguje na podlagi zakona,” je nanizal.

Pogodba, ki jo je predlagala vladna stran, pa bi pogojevala višino in način obračunavanja nadomestila po principu štetja fotografij in novinarskih prispevkov ter predpisovala njihove dolžine v odstavkih, veljala pa bi celo za čas pred uveljavitvijo uredbe.

Veselinovič ob tem poudarja, da je rešitev na dlani: plačilo na osnovi zakonskih obveznosti.

“Verjamem, da bodo z mojim umikom nastale razmere, ko se bo še dodatno izbistril odnos vlade do STA. V osnovi je pri sporu vlade z STA ves čas šlo za njen odnos do neodvisnosti medijev in za poskus podrejanja agencije,” je ocenil. Prepričan je, da bo STA, če bo vztrajala pri svojih zahtevah, nedvomno uspela na sodišču in bo vlada najkasneje takrat poplačala svoj dolg.

V izjavi je izpostavil še kakovost in ugled agencije ter podporo državljank in državljanov, ki so jo ti dokazali z donacijami v okviru letošnje kampanje Za obSTAnek. To podporo šteje tudi kot izraz širše družbene zahteve po spoštovanju vladavine prava in svobode medijev.

Vlada za javno službo, ki jo je STA opravila letos, sicer še ni namenila sredstev. Sprva je plačilo pogojevala z določeno dokumentacijo, pozneje pa med drugim s spremembo načina izvajanja in obračunavanja javne službe. Ker sredstva iz naslova državnega nadomestila za javno službo pomenijo približno polovico vseh letnih prihodkov, se je STA po iskanju rešitev s prodajo nekaj terjatev in donacijski kampanji znašla v resnih finančnih težavah in tako rekoč tik pred stečajem. Pogovori med Veselinovičem in direktorjem vladnega urada za komuniciranje (Ukom) so stekli po sestanku pri predsedniku države Borutu Pahorju.

Veselinovič je direktor STA postal leta 2009, aktualni mandat pa bi mu potekel konec leta, zato so v začetku meseca že objavili tudi razpis za novega direktorja, ki se izteče v petek.

Urbanija: Zdi se, da Veselinovič ni imel iskrene želje podpisati pogodbe in urediti situacije na STA

Direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Uroš Urbanija je po današnjem odstopu Bojana Veselinoviča s položaja direktorja STA ocenil, da se zdi, da Veselinovič ni imel iskrene želje, da bi podpisal pogodbo in uredil situacijo na STA. “Ker ni bilo več argumentov, zakaj ne podpisati pogodbe, je raje odstopil,” je zapisal na Twitterju.

Veselinovičev odstop se Urbaniji zdi svojevrstno presenečenje. “Potem ko mu je Ukom praktično ugodil v vseh njegovih zahtevah, razen v tistih, ki so v očitnem nasprotju z zakonom, je bila pripravljena za podpis nova pogodba,” je zapisal in ocenil, da Veselinovič ni imel iskrene želje po ureditvi situacije na Slovenski tiskovni agenciji (STA).

“Žal pa je bil to način delovanja direktorja Veselinoviča zadnje leto,” je zapisal. Po njegovih navedbah je trajalo šest mesecev, da Veselinovič Ukomu dostavil zahtevano dokumentacijo, “pa še tukaj se je pozneje izkazalo, da je to dokumentacijo prirejal in nekatere stvari prikrival”. Podrobnosti ni navedel.

Dostava določene dokumentacije je bila sicer sprva argument vlade, da je ustavila financiranje STA. Ko je aprila dokumentacijo dobila, jo je želela vrniti na agencijo, a je tam niso sprejeli. Direktor Ukoma pa je še po tem trdil, da dokumentacije sploh ni dobil, saj ni bila naslovljena nanj, pač pa na kabinet predsednika vlade.

Urbanija je danes na Twitterju zapisal tudi, da je ureditev financiranja z uredbo zahteval Veselinovič, nato pa ji “paradoksalno nasprotoval prek sodišča”. Zato se financiranje ni moglo urediti že julija,” je dodal.

Kot je še navedel, je Veselinovič zoper Ukom sprožil številne postopke, a do danes prav vse izgubil. “Zadnji postopek na vrhovnem sodišču, ki mu je jasno povedalo, da vladna uredba velja in da celo olajša financiranje,” je zapisal.

Vrhovno sodišče je v začetku meseca namreč v postopku obravnave zahteve STA za začasno zadržanje uredbe sklenilo, da agenciji ni uspelo dokazati, da bi zgolj z zadržanjem uredbe dobila državno nadomestilo. Ob tem sodišče pa je v obrazložitvi ugotovilo, da je ne glede na uredbo po zakonodaji Republika Slovenija dolžna zagotavljati financiranje STA za leto 2021 skladno s poslovnim načrtom. Pravno podlago za izplačilo predstavlja zakon o STA, specialno za leto 2021 pa tudi sedmi protikoronski zakon. Kateri organ bo izvedel to financiranje oziroma kakšna so nasploh razmerja med vlado in njenimi organi, pa v obravnavani zadevi ni bistveno, je še ugotovilo sodišče.

Na to, da je vrhovno sodišče ugotovilo dolžnost države, da mora mesečno plačevati javno službo STA, je danes opozoril tudi Veselinovič, ko je sporočil, da so bili pogovori z direktorjem vladnega urada za komuniciranje Urošem Urbanijo o pogodbi o javni službi v letu 2021 neuspešni in da ne more pristati na pogoje, s katerimi “predstavnik vlade izsiljuje plačilo za javno službo, ki jo STA opravlja brezplačno zdaj že 273. dan”. Zato je odstopil z mesta direktorja STA.

Izpostavil je še, da je vlada sprejela uredbo o opravljanju javne službe STA in na skupščini STA še sklepe, s katerimi je odložila začetek celovitega financiranja STA. Dodatno pa uredba po njegovih besedah postavlja temelj za takšno pogodbo, ki bi nasilno spremenila uspešen poslovni model STA, zmanjšala tržno dejavnost, prihodke in s tem število zaposlenih, ter prikrila do zdaj neplačan dolg do STA, ki ga država dolguje na podlagi zakona.

Da predlog Ukomove pogodbe vsebuje pogoje, ki za novinarsko delo niso sprejemljivi, prav tako pa ne zagotavljajo institucionalne in s tem finančne avtonomije STA, so ocenili tudi predstavniki zaposlenih na STA. Dodali so, da zaposleni pričakujejo izpolnjevanje zakona o STA in tudi t. i. sedmega protikoronskega zakona, ki v 66. členu jasno nalaga vladi, da zagotovi sredstva STA za opravljanje javne službe za leto 2021 v skladu s sprejetim Poslovnim načrtom STA, “ne glede na to, ali je z ustanoviteljem sklenila pogodbo”.

Vlada za javno službo, ki jo je STA opravila letos, sicer še ni namenila sredstev. Ker sredstva iz naslova državnega nadomestila za javno službo pomenijo približno polovico vseh letnih prihodkov, se je STA po iskanju rešitev s prodajo nekaj terjatev in donacijski kampanji znašla v resnih finančnih težavah in tako rekoč tik pred stečajem.