V EU trenja glede vračanja migrantov v Afganistan
Zaostrovanje razmer v Afganistanu v EU ustvarja trenja glede vprašanja vračanja nezakonitih migrantov v državo. Afganistanske oblasti so EU pozvale k trimesečni zamrznitvi prisilnega vračanja nezakonitih migrantov. K temu pozivajo tudi veleposlaniki članic EU v tej državi, a šest članic unije želi, da se to nadaljuje.
Nemčija, Avstrija, Belgija, Danska, Grčija in Nizozemska so minuli teden v pismu Evropski komisiji pozvale k nadaljnjemu prisilnemu vračanju nezakonitih migrantov iz Afganistana kljub zaostrenim razmeram v državi, kjer talibani ob umikanju tujih sil iz države pridobivajo nadzor nad vse več ozemlja.
Afganistanske oblasti so EU julija obvestile o trimesečni zamrznitvi postopkov v povezavi s prisilnim vračanjem Afganistancev, ki so nezakonito prišli v unijo.
Viri pri EU so v povezavi s tem danes dejali, da tako v prihodnjih mesecih ne pričakujejo prisilnega vračanja. Nemčija in Avstrija, ki sta imeli nekaj kandidatov za vrnitev, sta po njihovih navedbah te dejavnosti prekinili.
K zamrznitvi prisilnega vračanja so zaradi zaostrovanja konflikta in slabšanja humanitarnega položaja po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pozvali tudi veleposlaniki držav EU, ki so diplomatsko še navzoče v Afganistanu, čeprav so te odločitve v rokah članic unije.
EU tudi nima enotnega seznama varnih tretjih držav, ki bi lahko bil skupna podlaga za odločanje, ali se bo migrante pošiljalo nazaj v države izvora. Vsaka država sama oceni, ali je vrnitev mogoča, so danes povedali v Evropski komisiji.
Viri pri EU sicer pojasnjujejo, da je prisilnega vračanja v bistvu malo. Letos so doslej zabeležili 1200 vrnitev nezakonitih migrantov iz Afganistana, pri čemer je bilo prisilnih vrnitev 200, 1000 pa je bilo prostovoljnih.
Ob tem tudi izpostavljajo, da je na splošno migracijska slika precej dobra, saj da letos beležijo najnižje ravni nezakonitih prihodov iz Afganistana po migracijski krizi leta 2015. Letos so zabeležili okoli 4000 prihodov, kar je 25 odstotkov manj kot leta 2020.
A čeprav trdijo, da je migracijska kriza daleč, je bojazen pred novim migracijskim valom vseeno velika, saj se humanitarni položaj hitro slabša. Viri pri EU izpostavljajo izjemno zaskrbljenost zaradi hitrega stopnjevanja humanitarnih potreb, tudi nasilja nad otroki.
Le nekaj mesecev konflikta je po navedbah virov privedlo do okoli 400.000 notranje razseljenih, pričakovati pa je še okoli pol milijona na novo razseljenih, ki naj bi šli zlasti v Pakistan, Iran in Tadžikistan.
V EU sicer izpostavljajo pomen politične rešitve in sodelovanja mednarodnih akterjev, ki da jih druži želja ohranitve stabilnega Afganistana, saj nihče ne želi novega migracijskega vala, povečanja proizvodnje heroina in krepitve islamskega ekstremizma.
V EU upajo, da bo mogoče ustvariti vzdušje nujnosti političnega dogovora in miru ter ohraniti dosežke minulih 20 let. EU s političnim procesom pogojuje svojo finančno pomoč državi in priznavanje afganistanskih oblasti. Za prihodnja štiri leta je napovedala 1,2 milijarde evrov za omogočanje miru, krepitev institucij v državi in spodbujanje gospodarske rasti.
Od afganistanskih oblasti v zameno pričakuje nadaljnjo zavezanost demokraciji, delovanje na podlagi ustave, boj proti korupciji, vključujoča mirovna pogajanja, spoštovanje mednarodnih zavez in spoštovanje premirja. Pri tem je po navedbah virov ključno spoštovanje človekovih pravic, pravic manjšin, žensk in deklic ter pravica do izobraževanja.