Steinmeier označil začetek gradnje Berlinskega zidu za očiten simbol nepravične države

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je danes označil začetek gradnje Berlinskega zidu pred 60 leti za simbol nepravične države. Na osrednji slovesnosti se je poklonil tudi številnim žrtvam razdeljene Nemčije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

“Zid je bil očiten simbol nepravične države, ki v očeh svojih državljank in državljanov ni bila niti suverena niti legitimna,” je dejal.

Po njegovem je gradnja zidu predstavljala začetek konca, na katerega pa se je čakalo predolgo. “13. avgust 1961 je bil sodni dan za nas Nemce in svet, dan, ki je uničil sanje in upanja, ki je ločil otroke od staršev, vnuke od starih staršev, ki je posegel boleče v življenje številnih posameznikov,” je dodal.

“Svoboda in demokracija nista samoumevni in se jih ne doseže za vekomaj. Svobodo in demokracijo si je treba izboriti, nato pa varovati, braniti in obdržati,” je posvaril.

V nemški prestolnici so se danes tragičnega dneva spomnili z obsežnim programom. Osrednja slovesnost je bila ob spominskem centru na Bernauer Strasse, ki je simbol nemške delitve, saj so bile tu posledice gradnje zidu še najbolj vidne.

Zid je namreč čez noč ločil sosede in družine, ki so živele v sosednjih blokih. Na začetku so tu številni vzhodni Berlinčani pobegnili na Zahod, saj so kar skozi okna hiš skočili na drugo stran Berlina. Oblast je to nato preprečila najprej s tem, da so okna kar zazidali, kasneje pa so porušili kar celo stavbo.

Vzhodna, komunistična Nemčija (NDR), ki je bila pod nadzorom Sovjetske zveze, se je odločila za osamitev zahodnega dela Berlina, ki je bil pod nadzorom zahodnih zaveznikov, ZDA, Velike Britanije in Francije. Predvsem je želela prekiniti vse večje prehajanje in bežanje prebivalcev vzhodnega dela Berlina na Zahod, v demokratični in kapitalistični svet.

Berlinčani so se tako 13. avgusta pred 60 leti zbudili v spremenjeno mesto. Zahodni del je bil obdan z žičnato ograjo, čez nekaj dni pa so ob meji postavili zid, ki je 28 let fizično delil mesto in prebivalce na dva dela.

Pobeg na drugo stran je vseeno uspel okoli 5000 ljudem, večinoma skozi predore. Pri poskusu bega jih je življenje izgubilo najmanj 140. Večinoma so padli pod streli stražarjev, nekateri pa so se tudi sami smrtno ponesrečili. Na meji med obema Nemčijama pa naj bi po različnih podatkih umrlo najmanj 260 ljudi.

Berlinski zid je v skoraj treh desetletjih obstoja postal simbol hladne vojne in delitve med komunizmom in demokracijo. Po demokratičnem vrenju pa je tudi zanj prišel čas konca – padel je 9. novembra 1989, Berlin pa je znova postal enoten. Združitev Nemčij je sledila 3. oktobra 1990.